URN_NBN_SI_DOC-2RWXVJUF

DANES Mateja Grošelj Reforma št. 2 Po pokojninski zdaj še reforma št. 2, zdravstvena. Ne bo reforma, bo nadgradnja zdravstvenega sistema. Naj se imenuje kakorkoli, dejstvo je, da je staro, okostenelo sistemsko ogrodje odslužilo. Prilagoditi ga je treba novim zahtevam, po žuganju zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz Bruslja tudi evropskim, in vse večjim potre- bam starajočega se prebivalstva. Da zdravstveni sistem škriplje, so vedele že prejšnje vlade in ministri, vsakič so našle tisoč in eno opravičilo, da je tako, kot je, še vedno dobro. Bržkone v strahu pred preobsežnim delom, preveliko odgovornostjo ali pa pred pričakovanim strokovnim ali javnim revoltom, kar seveda pome- ni izgubo volilne podpore, so se raje potuhnile v kot. Resnici na ljubo je prejšnji minister za zdravje poskušal, a mu kaj dosti oprijemljivega ni uspelo. Zadovoljnih bolnikov pa tudi zdravnikov je vse manj. Predolgo se vleče čakanje na preglede, preiskave, operacije. Ključ do vrat javnih ambulant so zveze, do zasebnih denar. Preobremenjeni zdravniki, ker jih je premalo, so izčrpani; utrujenost v tej stroki pomeni biti smrtno nevaren. Toda ne vsi, nekaterim uspe delati pri dveh delodajalcih hkrati. Nadzora ni, se pa dogaja vse, kar je logična posledica neurejenosti. Upada zaupanje, ne samo v sistem, celo v stroko. V naporih "nadgradnje" - ta bo v času javne obravnave nedvomno dobila še druga pojmovanja, kot na primer krčenje pravic ob neizbežnem preoblikova- nju košarice storitev, centralizaci- ja, ko bo govor o združevanju zdravstvenih ustanov in večje vloge ministrstva, favoriziranje, ko bo šlo za krepitev javnega napram zasebnemu - naj bi zato prav strokovna javnost prepričala politično. Ne bo lahko, sodeč po izkušnji, ki še traja v okviru strategije ginekološke in porodniš- ke službe. V središču reforme so pravice zavarovancev oziroma bolnikov. Če kdo verjame, da je mogoče pravice zagotavljati brez denarja, je skrajno naiven ali pa nima pojma. Juriš na reforme, pokojnin- sko in zdaj še na zdravstveno, zato ni kratkočasje ministrov niti lažna dobrodelnost, da bi bilo državlja- nom čez pet, deset let ali več bolje ali vsaj tako dobro kot zdaj, temveč za to, da jim ob sesutih blagajnah ne bi šlo še znatno slabše. Premier, ne prvič, stavi svojo politično kariero na uspeh zdravstvene "nadgradnje". Le če bodo včeraj predstavljene teze do konca leta sprejete, si bo upraviče- no oddahnil. V Belgiji so brez vlade že 429 dni, pa "vse štima". Pri nas imamo zadnjo vlado že več kot dve leti, pa ne štima nič. LE-VO SPODAJ Preobrazba v zdravstvu, tudi v zavarovanjih Najprej teze, šele po prvi javni obravnavi konkretni zakonski predlogi. Spremembe so nujne tudi zato, ker je že zdaj za okoli 90 milijonov evrov storitev, ki jih v zdravstvu ne morejo finančno pokriti MATEJA GROŠELJ "Zdravje ni tema, ki bi bila primerna za odločanje na referendumu," je po včerajšnji predstavitvi tez, iz katerih naj bi izhajala reforma oziroma nad- gradnja zdravstvenega sistema, za Večer dejal minister za zdravje Dori- jan Marušič. Daljši pogovor z njim bomo objavili v soboto. Vlada namreč skupaj z ministrom v javno razpravo pošilja izhodišča spre- memb v zdravstvu, ki naj bi zagotovile finančno vzdržnost, večjo prožnost in posodobitev tega sistema. Pripravljene teze so po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja okvirne, saj poleg po- nujenega dopuščajo še dovolj prostora za alternative. Predlagatelja od čim šir- šega in aktivnega sodelovanja zainte- resiranih javnosti ne pričakujeta zgolj kritike, ampak čim več premišljenih nasprotnih predlogov in nove, upo- rabne rešitve, ki jih je, da bi sistem res posodobili, vanj mogoče vgraditi vse- binsko, časovno in finančno. Uporabnikom zagotoviti večjo do- stopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, poudarja mini- ster osnovni cilj predvidene sistemske preobrazbe. Boljšo geografsko dostop- nost do zdravstvenih storitev naj bi zagotovilo povezovanje izvajalcev v regionalne centre oziroma prenaša- nje znanja med primarno, sekundar- no in terciarno ravnijo. Povezovanje in mreženje zdravstvenih zavodov bi pomenilo manj administrativnega in zato več zdravniškega kadra, obenem pa še učinkovitejšo uporabo opreme in drugih virov ter zato tudi boljšo oskr- bo za bolnike. Med ključnimi izzivi nadgradnje minister omenja redefinicijo zdrav- stvene košarice, ki naj bi še naprej v celoti pokrivala vse ključne zdravstve- ne storitve, in spremenjeno financira- nje oziroma reformo zdravstvenega zavarovanja; že po do zdaj znanih raz- pravah v javnosti je na tem področju pričakovati precej pripomb. Pa vendar, delež javnih sredstev za zdravstvo bi Marušič rad povečal na vsaj 80 odstot- kov. Sredstva, ki jih sedaj zberemo z dopolnilnim zavarovanjem, naj bi v prihodnje zbrali z obveznim zavarova- njem, za kar pa bi bil po enem izmed treh ponujenih scenarijev za spremem- be zavarovanja potreben dvig prispev- ne stopnje pri delojemalcih za okoli dve odstotni točki. Del manjkajočih sredstev bi pridobili še z izločitvijo ne- potrebnih storitev ter z racionalizacijo zdravstvenega sistema; v sklopu tega prav z mreženjem in povezovanjem. Dvig prispevne stopnje ne bi obreme- nil delodajalcev, pa tudi ne večine delo- jemalcev, so izračunali na ministrstvu. Kljub nekoliko nižjim neto plačam bi se jim namreč povečal razpoložljivi dohodek, saj jim ne bi bilo več treba Zdravstveni minister Marušič: "Višja prispevna stopnja za zdravstvo bi nadomestila dopolnilno zdravstveno zavarovanje." (Robert Balen) plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sočasno je treba, tako minister, izboljšati učinkovitost upravljanja jav- nih sredstev in poskrbeti, da interesi zasebnih izvajalcev ne bodo ogrozi- li ponudbe storitev iz košarice javne- ga zdravstva. Ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom bo tako zelo ostra in jasna. Podeljevanje koncesij da, pravi Marušič, a le v skrajnih pri- merih in tam, kjer javni izvajalci ne morejo izpolniti potreb prebivalcev in ko drugače ni mogoče zagotoviti do- stopnosti do storitev. Večja avtonomija vodstev zavodov, prav tako predlaga ministrstvo, ki naj bolj samostojno in odgovorno ter finančno in kadrovsko racionalno skrbijo za svoje ustanove. Med pomembnimi spremembami, ki izrazito vodijo v modernizacijo, pa je še informatizacija sistema; med dru- gim bi omogočala lažjo mobilnost in večjo varnost pacientov, na drugi stra- ni pa številne prednosti zagotavlja- la tudi zdravstvenemu osebju. Čaka nas prav tako dolgoročna nadgradnja zdravstvenega sistema. Ta mora po ministrovem prepričanju sloneti na intenzivnejši promociji zdravega nači- na življenja in okrepljenih preventiv- nih programih. Pahor med reformami , sanjami in koncem Šef vlade včeraj ob predstavitvi sprememb v zdravstvu dejal, da se je za reforme, ki jih zagovarja in so nujne, pripravljen odpovedati politični karieri "Pripravljen sem se odpovedati sanjam za naprej, če m o r am izpolniti tiste sanje, ki sem jih obljubil v preteklosti. To je moja odgovornost," je včeraj ob robu napovedi drastičnih sprememb v zdravstvu dejal premier in predsed- nik vladajoče SD Borut Pahor. Dodal je: "Moja zgodovinska odgovornost je, da storim to, da je prav, in ne to, da je všečno." V katerem primeru bi se Pahor lahko celo torej odpovedal politični ka- rieri? Kot pravi, bo to storil, ko bodo ljudje ocenili, da ne uživa več zaupanja v pogledih, ki zadevajo prihodnost. Po njegovem je v slovenski mentaliteti, da napovedi sprememb naletijo na skepso, dvom, ali celo strah, a to z ekipo počne v splošno dobro, kar se bo pokazalo čez čas. Z dramatičnim sporočilom je pos- tregel tudi v državnem svetu, ko je ob predstavitvi razvojnih prioritet ocenil, da lahko "zaplujemo v mirne vode ali potonemo". Šef devete slovenske vlade resda tudi sicer rad uporablja odmevno, tudi usodnostno retoriko, to ni nobena skrivnost, prav tako večkrat uporabi be- sedo "sanje". V intervjujih je že citiral ameriškega predsednika Johna F. Ken- nedyja: "Politik brez sanj je uradnik." Niti ni prvič, da Pahor napoveduje, da je za sprejetje nepriljubljenih ukrepov, ki so nujni za vzdržnost javnih financ, pri- pravljen tvegati dodaten padec javnom- nenjskih delnic, večkrat je omenjal, da tudi za ceno poraza na naslednjih volit- vah. Najnovejšo izjavo je razumeti kot napoved, da bi se bil v primeru padca zdravstvene reforme pripravljen umak- niti iz politike oziroma potemtakem ne bi več vodil vlade. Ni pa konkret- no napovedal, da bi na spremembe v zdravstvu (ali kakšne druge iz nabora ključnih prioritet) lahko vezal zaupni- co ali pa bi, če ne uspe, celo odstopil. Vprašanje je, ali gre za zelo resno poli- tično napoved ali obenem še za komu- nikacijski manever pred preverjanjem podpore reformam, ki so kontrover- zne in ne žanjejo (naj)širšega odobra- vanja. Premier je sicer večkrat v tem mandatu že namignil, da bi zaupnico utegnil vezati na kakšno od reform ozi- roma kakšnega od zakonov iz paketa razvojnih prioritet, a se za zdaj Pahor tega instrumenta preverjanja podpo- re v državnem zboru ni poslužil. Bi to lahko storil ob zdravstveni reformi? Po- kojninska je bila v parlamentu sprejeta brez koalicijskega Desusa in ob podpo- ri opozicijske SLS, zdaj pa bo ustavno so- dišče preverjalo, ali lahko o njej odloča ljudstvo na referendumu. Možnost pre- verjanja zaupnice se je sicer omenjala tudi ob sprejemanju proračuna in inter- ventnih protikriznih zakonov. Po zaup- nico je šel v parlament leta 2000 Janez Drnovšek in jo vezal na imenovanje novih ministrov namesto posadke SLS, ki se je poslovila. In je tedaj v par- lamentu padel, a se je vrnil po Bajuko- vi vladi in na jesenskih volitvah ter z LDS rekordno zmagal. Po konstruktiv- ni nezaupnici se je kot premier poslovil Lojze Peterle. Janez Janša je novembra 2007 šel v državni zbor za preverjanje zaupnice, kar je vezal na projekt pred- sedovanja EU. (mst) Kakšna bo Pahorje-v-a politična prihod- nost? (Tit Košir) Bruselj toži Slovenijo zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanj DARJA KO-CBE-K BRU-SELJ (OD NASE DOPISNICE) Evropska komisija ugotavlja, da Slove- nija s svojimi predpisi tujim zavaroval- nicam onemogoča, da bi lahko pri nas prodajale zdravstveno zavarovanje. To je po njeni oceni v neskladju z evrop- skimi direktivami o neživljenjskih zavarovanjih. Hkrati pa ta omejitev za potrošnike pomeni, da imajo ome- jeno izbiro, kar pa je po oceni evrop- ske komisije v neskladju z evropskimi predpisi o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev. Ker Slovenija očitanih neskladij ni odpra- vila potem, ko je dobila iz Bruslja prvo in drugo pismo (v bruseljskem žargo- nu sta to prvi opomin in obrazloženo mnenje), je komisija vložila tožbo na sodišču EU v Luksemburgu. Komisija je Sloveniji septembra 2010 poslala obrazloženo mnenje, v ka- terem je zahtevala, da svojo zakonoda- jo uskladi s pravom EU. Zdaj ugotavlja, da Slovenija njene zahteve ni upošteva- la in sporne zakonodaje ni spremenila tako, da bi bila skladna s pravom EU. Komisija razlaga, da slovenski zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstve- nem zavarovanju od tujih zdravstve- nih zavarovalnic zahteva, da morajo v Sloveniji imenovati predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih orga- nih. Ta zahteva po njeni oceni posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu s pravili EU zdravstvena zava- rovalnica ni dolžna imeti sedeža v dr- žavi članici, v kateri želi ponujati svoje storitve. Čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, so zdravstvene zavarovalnice ome- jene pri delitvi dobička delničarjem, kar je po mnenju komisije v navzkriž- ju s predpisi EU o prostem pretoku ka- pitala. Zakon od zavarovalnic zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za zava- rovalni nadzor. Ta lahko, če ima po- misleke, recimo glede dviga premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje pre- uči. Na podlagi aktuarjevih ugotovitev se lahko agencija odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavaro- valnice. Pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberali- ziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami EU o neživljenjskem za- varovanju, je v obrazložitvi navedla evropska komisija.