URN_NBN_SI_DOC-2RFXJBYT

DANES Franja Zišt Kaj pa m a n j e? Kljub pritiskom iz gospodarstva, turizma in nekaterih kolegov iz vlade se je šolski minister odločil, da bodo zimske počitnice tudi prihodnje leto enotne. Nasprotniki ga niso prepričali z analizami o negativnih učinkih združitve. Po oceni ministrstva pa je okoli sedem tisoč dijakov, ki šolo obiskujejo zunaj kraja svojega prebivališča in s starši, ki delajo v domačem kraju, ter mlajšimi sorojenci pred spremembo niso mogli skupaj načrtovati zimskih počitnic. Deljeni termin je zmedo povzročal pri organizaciji šolskega dela, zato je za šolo združitev menda dobra. Se je ministrstvo slabo odrezalo pri obrazložitvi svoje odločitve ali pa so njihovi argumenti vendarle premalo močni? V nekaterih evropskih državah zimske počitnice pripojijo k novoletnim, kar so predlagali tudi že pri nas. V Nemčiji otroci smučajo skozi cel februar, a odvisno od tega, iz katere zvezne dežele prihajajo, tudi dolžina zimskih počitnic se pri njih razlikuje. Ločeno hodijo na zimske počitnice še Norvežani, Švedi in Francozi, ne pa tudi v manjši in ravninski Nizozemski, ki pa ne slovi kot dežela smučanja. Kaj je letos zakrivilo nekoliko manj uspešno zimsko turistično sezono v februarju pri nas - vreme, recesija, združene počitnice ali ponudba in cene - bo najbrž težko doreči. So pa nekateri, denimo na Kaninu, letošnji februar le ohranili v lepšem spominu kot lanskega. Prav tako ni bilo opaziti, da bi smučarski centri nastopili z inovativnim povabilom, naj se družine, kljub spremembam šolske- ga koledarja, prepustijo zimskim radostim. Na sneg bi jih lahko privabili že pred počitnicami ali po njih, saj je za počitnikovanje še vedno na voljo pet ministrovih dni. Ali lahko smučarska središča bolje izkoristijo tudi druge zimske tedne ali pa je naš turizem odvisen samo od dveh počitniških tednov? Ob tem ko lahko odrasli v tujini z vsemi pripadajočimi stroški smuča že za vsega skupaj tristo evrov in je otroke možno brez težav vpisati v tamkajšnje smučarske šole, osnovne šole se že odločajo za šole v naravi čez mejo, bo treba pošteno zavihati rokave. Lahko ministrstvo pri tem pomaga? Nenavadno pa je, da se na področju šolstva pri nas v zadnjem času vse vrti okoli učbenikov in počitnic, medtem pa nam padajo trendi znanja, kažejo nekatere mednarodne raziskave in opozarjajo strokovnjaki. Največji konflikt je nastal tam, kjer je v igri denar. Znanje otrok pa, kot da ni vredno nič. Zupanu Knaglerju je po mnenju Viol vse oproščeno, zato ker "živi za Maribor". Tudi to, da hodi spat v Duplek. LEVO SPODAJ Dajemo najbolje, kar lahko v danih razmerah Minister Ivan Svetlik pravi, da bo navkljub uveljavitvi pokojninske reforme le malo ljudi moralo delati do 65. leta starosti TANJA MILAKOVIČ "Kampanjo pred r e f e r e n d u m om o pokojninski reformi začenjamo s pre- pričanjem, da državljanom z novim po- kojninskim zakonom dajemo najbolje, kar v danih razmerah lahko damo," je na včerajšnji tiskovni konferenci pou- daril minister za delo, družino in soci- alne zadeve Ivan Svetlik. Minister je še izpostavil, da bomo le tako utrdili tudi medgeneracijsko solidarnost, na kateri temelji naš pokojninski sistem, saj bo s spremembami pokojninskega zakona vsem generacijam tudi v prihodnje za- gotovljena socialna varnost. Podaljševanje delovne aktivnosti edina možnost Ponovno je izpostavil, da se bodo spre- membe pokojninskega sistema uvajale postopno v naslednjih 15 letih. Starost, kot eden izmed pogojev za upokojitev, se bo vsako leto zviševala za šest mese- cev, pokojninska doba, drugi pogoj za upokojitev, pa za štiri mesece na leto. V letu, ko bo zakon začel veljati, po njegovem bo to predvidoma še letos, se bodo moški lahko upokojili pri 58 letih, če bodo imeli 41 let pokojninske dobe, ženske pa pri 55 letih, če bodo imele 38 let pokojninske dobe. Nato se bosta vsako leto postopoma zviševali zahtevana starost in pokojninska doba ob upokojitvi. Vsi tisti, ki so začeli delati zgodaj in večinoma delajo na težjih delovnih mestih, se bodo tudi po novem lahko upokojevali mlajši. Moškim, ki so za- čeli delati pred 22. letom starosti, in ženskam, ki so začele delati pred svo- jim 24. letom, ne bo treba delati do 65. leta starosti, je poudaril minister Svet- lik in dodal, da bo tudi po petnajstlet- nem prehodnem obdobju, v katerem se bodo zaostrovali pogoji za upokoji- tev, le malo ljudi moralo delati do 65. leta starosti. Tudi zaradi skrbi za otro- ka in vojaščine se bo namreč še vedno možno upokojiti prej. "Tisti, ki razgla- Minister Ivan Svetlik na včerajžni novinarski konferenci po seji vlade (Tit Košir) šajo, da bomo morali po novem delati do 65. leta, zastrašujejo ljudi," je ocenil minister. Sicer pa je tudi včeraj ponovno poja- snil, da je bila med tremi možnostmi, ki so na voljo za stabilizacijo pokojnin- ske blagajne, podaljševanje delovne aktivnosti edina sprejemljiva rešitev. Druga možnost bi bila zniževanje po- kojnin, ki so že danes nizke, mnogi še komaj shajajo z njimi. Tretja možnost bi bila zvišanje prispevkov za deloda- jalce, kar bi povzročilo še večjo brez- poselnost in ne manjšo. Pri odločanju na referendumu o pokojninski reformi se bomo tako po ministrovem odločali o tem, ali je prav, da se generacija 60- letnikov predčasno upokoji in izstavi račun vsem ostalim? Danes do drugi časi O tem, da je podaljšanje delovne aktiv- nosti edina možnost, meni tudi Peter Pogačar, generalni direktor direktora- ta za delo. "Od leta 2000 do danes se je doba prejemanja pokojnine za žen- ske podaljšala za 4,7 leta, za moške pa dve leti. V tem obdobju se je dejanska starost ob upokojitvi zvišala bistve- no manj, za ženske dve leti, za moške deset mesecev. Premalo, dejanska upo- kojitvena starost se mora dvigniti za dve do tri leta," ugotavlja Pogačar. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pokojnine po novem zakonu višje, primerjavo so naredili po letih in za različne višine plač. Minister Svetlik je še spomnil, da nas kljub uveljavitvi pokojninskega zakona čaka v naslednjih letih varče- vanje, torej delna ali popolna zamrzni- tev pokojnin in socialnih transferjev. Če pa reforme ne bo, bodo varčevalni ukrepi še ostrejši, je pojasnil minister, pri čemer ni izključil zniževanja tako pokojnin kot socialnih transferjev in tudi plač javnih uslužbencev. "Slovenija je danes v drugačnem po- ložaju, kot je bila leta 2000, ob spreje- manju takratne pokojninske reforme. Danes je del EU, evroobmočja in globa- lizirane ekonomije, zato igra, ki se je igrala leta 2000, ko smo imeli še last- no valuto, odvisno od domačega pro- računa, danes ni več možna, kar pa sindikati nočejo videti in upoštevati," je minister odgovoril na novinarsko vprašanje, zakaj ni bil sklenjen soci- alni dogovor o pokojninski reformi s sindikati. Višina povprečnih starostnih pokojnin po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 Sindikati vidijo druge rešitve Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da se je treba pokojnin- skih sprememb lotiti na pravem koncu, pri ustvarjanju novih delovnih mest, ne pa iskati sredstev za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pri najbolj ranljivih skupinah. S pokojninsko reformo skušajo izstaviti račun tistim, ki za krizo niso krivi, pravi predsednik zveze Dušan Semolič. "Ni pokojninskega sistema, ki bi bil varen, če ne bo novih delovnih mest," je na današnji tiskov- ni konferenci dejal predsednik Dušan Semolič. Spomnil je na izjave delodajal- cev, ki pravijo, da delovnih mest za starejše ne bo še nekaj časa. "Že vnaprej vemo, da ne bo pogojev za zaposlovanje starejših delavcev," je poudaril. Če bo pokojninska reforma na referendumu zavrnjena, so sindikati pripravlje- ni na takojšnje usklajevanje glede pokojninskih sprememb, ki bi bile do de- lavstva bolj pravične. Na prihodkovni strani bi lahko sredstva, kot pravijo sindikati, dobili s takojšnjim zmanjšanjem obsega sive ekonomije in povečanjem števila zapo- slenih. V zvezi poleg tega že dlje časa predlagajo uvedbo davka na finančne transakcije in dodatno obdavčitev dividend, ki presegajo določen znesek. Opozorili so še, da izračuni zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro- vanje kažejo, da bi bile v primeru uveljavitve pokojninske reforme v tem letu lahko pokojnine za ženske manjše tudi za 30 evrov, medtem ko bi bile pokoj- nine za moške res za nekaj evrov višje kot po zdaj veljavnem sistemu. "Tako bi ženski, ki je stara 58 let in ima 38 let pokojninske dobe in je v delovnem obdobju prejemala minimalno plačo, po novi zakonodaji odmerili 27 evrov nižjo pokojnino kot po stari zakonodaji. Ženski, ki je prejemala povprečno plačo, pa 36 evrov nižjo pokojnino kot pred reformo," trdijo sindikati. (tm) ZPIZ-1 ZPIZ-2 Razlika/mesec Razlika/leto Pokojnina za minimalno plačo 2011 435,40 440,90 5,50 66,00 2016 465,50 486,80 21,30 255,60 2020 490,70 526,90 36,20 434,40 2024 516,90 570,40 53,50 642,00 Pokojnina za povprečno plačo 2011 565,40 583,90 18,50 222,00 2016 589,20 644,70 55,50 666,00 2020 611,40 697,80 86,40 1036,80 2024 634,00 755,40 121,40 1456,80 Pokojnina za 2 povprečni plači 2011 1130,70 1167,80 37,10 445,20 2016 1178,40 1289,40 111,00 1332,00 2020 1222,80 1395,70 172,90 2074,80 2024 1268,00 1510,70 242,70 2912,40 Ocene ZPIZ ob: - rasti plač 2 % na leto - nespremenjeni h davkih in prispevki h - upoštevan i 80% rasti povprečn plače pri uskladitv i pokojnin po ZPIZ-1 VEČER Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadev Podmladka SDM in MSi nasprotujeta Svetliku Podmladka Slovenska demokratska mladina (SDM) in Mlada Slovenija (MSi) se ne strinjata z izjavami ministra za delo Ivana Svetlika glede pozitivnosti pokojninske reforme. Po navedbah MSi reforma ruši medgeneracijsko solidar- nost, saj se bodo mladi težje zaposlili. SDM pa meni, da bodo posledice slabo pripravljene zakonodaje nosili državljani. (sta) Vlada brez sredstev v referendum o arhivih Kot je bilo pričakovati, referendum o noveli zakona o arhivih, ki ga je predlaga- la opozicija, za razliko od referenduma o pokojninski reformi ne bo v središču pozornosti vlade. "Nočemo trošiti davkoplačevalskega denarja za referendum, ki ga ne potrebujemo," je včeraj povedala ministrica za kulturo Majda Širca. Vprašanja dostopanja do arhivov so po njenih besedah stvar stroke, zgodovin- skega proučevanja in strokovnega dela, ne pa "glasnega predreferendumskega navijaštva". Ministrica je postregla tudi z informacijo, da ena referendumska nedelja stane toliko, kot en nov arhiv, ki ga želijo zgraditi na Roški ulici v Ljub- ljani. Direktor Arhiva RS Dragan Matic in direktor Slovenske obveščevalno-var- nostne agencije Sebastjan Selan, pa dodajata, da je jedro problema dostopnost do nekaterih arhivskih dokumentov, ki bi lahko po njunem mnenju ob predča- snem razkritju ogrozili varnost države ali posameznikov. Na izjavo ministrice so se odzvali v SDS: "Novelo je treba na referendumu zavrniti, ker je očitno njen edini namen zaščita nekaterih sedanjih oblastnikov, da javnost ne bi izvedela, kaj so počeli pred letom 1990." Pri tem so ciljali na informiranost predsednika države Danila Turka okoli bombnega atentata v Velikovcu. (ue)