URN_NBN_SI_DOC-2MRWCMYZ

da b i b rali slovenske časnike. Bilo je leto 1862. Tolm inci so zaprosili za u rad n o o d ob ritev in u stan o v itev njihovega d ru štv a in 8. fe b ru a rja jim je n am estn ištv o p o trd ilo p rva pravila, 20. fe b ru a rja p a je bila slav­ n o stn a otvoritev N arod n e čitalnice, prve n a G oriškem , druge n a P ri­ m o rsk em in pete v Sloveniji. D ejavnost novega d ru štv a je bila v glavnem čitalniška. K asneje so im eli tu d i pevski zb o r te r p rire ja li besede, n a k atere so p rih a ja li gostje iz so sed n jih k rajev , od G orice p a do K o b arid a in Bovca. L astn e kn již­ nice d ru štv o še ni im elo, pač pa so njegovi vod itelji p rin ašali od dom a slovenske knjige te r jih p re b ira li članom v nek ak šn ih b ra ln ih krožkih. T olm inska n aro d n a čitaln ica je bila žarišče k u ltu re in središče sloven­ skega p re b u ja n ja v P osočju, po d n jen im o k rilje m p a so se zb irali v glavnem le lju d je iz višjih slojev, m eščanski krogi, u rad n ištv o in bog ati p osestn ik i, š irš ih lju d sk ih m nožic n i zajem ala. N jene zasluge za n a­ ro d n o p reb u je n je so bile k lju b te m u pom em bne, saj je m ed lju d stv o m s svojo d ejav n o stjo le zb u jala željo po nap red k u , po izobrazbi, p red ­ vsem p a po n aro d n i uveljavitvi. L eta 1871 je v T olm inu še zm eraj o b sta ja la tu d i n em šk a čitalnica. K er so bili to lm inski o b rtn ik i in n jim bližnji trž a n i zavedni, n iso zaha­ ja li vanjo, v N arod n i čitalnici se p a tu d i niso počutili dom ače, zato so sklenili, da o sn u jejo svoje lastn o d ruštv o. T ako se je leta 1881 u stan o ­ vilo v T olm inu R okodelsko b raln o d ru štv o , ki je im elo sedež n ajp re j p ri P o dšolarju , k asn eje p a p ri M ešelcu n a sed an jem T rgu 1. m aja. Ro­ kodelsko b raln o d ru štv o je sp rv a bilo čitaln ica s slovenskim i p a tu d i nem škim i časopisi, o d p rta vsem u p rebivalstvu. K m alu je n astala po­ tre b a po raz širjen i d ejav n o sti in tak o so ustano v ili pevski in tam b u ra- ški zbor, d ram sk o družino in knjižnico. To je b ila p rv a slovenska jav n a k n jižn ica v T olm inu. O n jej vem o, d a je do p rv e svetovne vojne b ila p ri M ešelcu n a trg u , d a je obsegala nekaj tisoč knjig, k i so p rv o tn o stale n a navadnih, o d p rtih , do stro p a segajočih policah, k asn eje p a v za p rtih o m arah . V odil jo je od u stano v itv e p a do raz p u sta ob začetku prv e svetovne vojne in k asn eje m ed obem a v o jn am a vedno isti knjiž­ n ič a r Filip T uta. Že ta k ra t je knjige raz v rstil po stro k a h in jih im el ta k o razdeljene tu d i n a policah. V erjetno m u je to lajšalo delo. Izpo­ so je si je beležil v izposojevalno knjigo, k je r je im el zapisane bralce po abecednem redu. V sak b ralec je im el izkaznico, ki je po svojih ru b ri­ k a h bila zelo p o d o b n a d anašnjim . V T olm inu je bila v p rv ih letih tega sto le tja p rip rav n ica za u čit ljišče, k i jo je vodil B ovčan K utin. K er je sodil, da kn jižnica n i dovolj velika, d a b i m ogla k riti p o treb e dijak o v prip rav n ice, je zahteval in dosegel, da je k n jižn ica p rešla p o d u p rav o občine. To je bilo le ta 1906. V endar ob čin a knjižnici ni d ajala dovolj sredstev in tak o je že čez eno