URN_NBN_SI_DOC-2HAQB4K3

Cankarjevi (Večerni koncert in Zjutraj i’ parku -- pod skupnim naslo­ vom M oji ljubici A n i), devet Murnovih (Ujetnik, Zdravstvuj, Knez, U rok , Na nebu, Sem eniščnik mlail v kitaro poje, Poj, le p o j m i dolgo pesem, K do bila je mati tvoja in Trenutek)1' in tri Župančičeve (Beli dan na okno trka, Nebo in Bratje m oji). Poleg tega hranimo še Ž upanči­ čevo pismo, ki ga je pesnik pisal svojemu prijatelju in sopotniku moderne Golarju 16. 1. 1910. leta iz Bregenca. Predvsem marljivost in vztrajnost pri delu pa vejeta iz drobne rokopisne pesniške zbirke sicer manj znanega slovenskega pesnika in pripovednika Gustava Strniše. Zbirka nosi naslov Dih prirode , izšla pa naj bi v času med drugo svetovno vojno (leto izida namreč ni nave­ deno) v kar 200 izvodih (naš ima številko 136). Prinaša ljubezenske motive in motive iz narave, zanimive v njej pa so tudi ilustracije, ki jih je v zbirko prispeval avtorjev sin G regor Strniša, sodobni slovenski pesnik in dramatik. Od predstavnikov t. i. socialnega realizma v naši književnosti pa posedujemo: Potrčev spis Tesnoba , precej Kranjčevih rokopisov, med katerimi sta najobsežnejši povesti V življenje in Magdalena (ta druga s podnaslovom Zgodba in pota žene, ki je mnogo ljubila in upala v svetle zarje), Kreftovo N em oč , to je rokopisni fragment iz njegovega rom ana Človek m rtvaških lobanj , in Godinov rokopis romana Človek živi in umira. O d že dvakrat om enjanega Cvetka Golarja hranimo nekak zače­ tek njegove avtobiografije in dve pesmi v rokopisu (Bela tišina in neko priložnostno, ki pa je brez naslova), potem precej rokopisnega gradiva iz zapuščine Avgusta Pavla, med drugim tudi njegovo v madžarščini pisano razpravo o glasovju cankovskega narečja , velik del korespon­ dence in drugega gradiva iz bogatega arhiva znanstvenega delavca Vaneka Šiftarja in štiri Vratuševe rokopise, med njimi dve predavanji, pisani v angleškem jeziku (Public Enterprises in Developing Countries and Their Performance in Im plem enting Lasting Values o f the M ove­ m ent o f N on-A lignem ent in a Changing W orld), ki ju je avtor imel v nekaterih deželah v razvoju. To bi bil kratek in nepopoln pregled dragocenosti Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Ob koncu naj posebej poudarim dejstvo, da murskosoboška knjižnica hrani precej pom em bnega in vrednega gradiva, ki pa ga v tako kratkem zapisu vsega še zdaleč ni mogoče našteti, kaj šele podrobneje prikazati. Posebej bogata je z gra­ divom iz domoznanske zbirke, ki pa jo bom o morali še naprej pridno