URN_NBN_SI_DOC-2HAQB4K3

je moudre včimjo (knjige namreč - op. pisca) na zveličanje po vöri vu Jezusi Kristusi«. - Zanimivi v delu, ki je doživelo še štiri izdaje, so tudi neke vrste komentarji k posameznim svetopisemskim knjigam. Samo nekoliko manj pom em bna in obsežna od Kiizmičevega pa so dela drugih prekmurskih piscev preteklih stoletij, npr. tista Mikloša Kiizmiča, Mihaela Bakoša, Števana Sijarta, Aleksandra Terplana, Jožefa Borovnjaka in še nekaterih. Z njimi so vsi, čeprav vsak po svoje, prispevali med drugim tudi k tem u, da se je naš v stoletjih pre­ ganjani, zaničevani in zapostavljanj jezik uspel obdržati, z njim in ob njem pa se je v pokrajini med rekama Muro in Rabo obdržal tudi slo­ venski človek. Če naj se vsaj pri imenovanih kratko zadržimo, se m oram o naj­ prej pri Miklošu Kiizmiču najpom em bnejšem prekmurskem katoliš­ kem piscu. Soboška knjižnica namreč hrani dve njegovi deli. To sta molitvenik Kniga molitvena (Sopron 1783) in knjižica z naslovom Sztäroga, i nouvoga testamentoma szvete historic kratka sum m a (Szom- botel 17%), ki prinaša odlomke iz svetega pisma. Prva knjiga je Prek­ murcem več kot pol stoletja služila kot edini katoliški molitvenik in bila zaradi tega velikokrat ponatiskovana, druga pa kot učni pripom o­ ček v šoli. Redko ohranjena knjiga starejše prekmurske književnosti, a z enim primerkom vseeno zastopana v naši knjižnici, je tudi Bakošev N ottvi G räduväl (Sopron 1789). Knjiga prinaša priredbe iz starejših prekmurskih pcsmaric - nekaj nad 370 pesmi in 10 psalmov. Dolgo se je uporabljala pri bogoslužju, pa tudi po naših domovih, pom em bna pa je predvsem zaradi tega, ker je prva tiskana evangeličanska prek­ murska pesmarica.3 Prvo mrliško pesmarico pa so Prekmurci dobili nekaj let za prej om enjeno. To so bile Mrtvecsne peszm i (Szombotel 1796), ki jih je zbral in za tisk pripravil Števan Sijarto. Zbirka vsebuje 73 pesmi, ki so jih evangeličani peli ob čutju pri mrliču in na pogrebih. - Sijarto pa je najbrže bil tudi sestavljalec knjižice z naslovom Sztarisinsztvo i zvac- sinsztvo (Sopron 1807), to jc prve prekmurske knjige s povsem pos­ vetno vsebino. Teksti v njej, ki prinašajo npr. nastop pozvačina, razgo­ vore starešin med svatbo, duhovita »zgovärjanja« treh dijakov in pesmi, so bili verjetno vzeti največ iz madžarskih predlog, vsebinsko pa so vsi vezani na svatbo oziroma na kasnejše življenje v zakonu. Knjižica je doživela še nekaj ponatisov in prepisov, predvsem njen prvi del (vabljenje na svatbo) pa pozvačini v naši pokrajini več ali manj