URN_NBN_SI_DOC-0RL7VQD7

Z družino se že vrsto let odločamo za nekakšen izobraževalni turizem v lastni režiji, ki je kombinacija koristnega in prijetnega, znanega in neznanega. Mesec dni preživim o v "dom u" na štirih kolesih, ki se prem ikajo iz kraja v kraj po tu jih državah, po načrtu, v katerem je tu d i čas za stranpoti, za doživetje presenečenj. Ne da bi posebej načrtovali, pa vsak izmed nas zmeraj odkrije tudi tisto, k čem ur so nagnjeni njegovi poklicni ali osebni interesi. Jaz, knjižničarka, bom našla knjižnico, ne glede na to, ali je omenjena v turističnem vodiču, v prospektih, na mestnem načrtu sredi ulice ali me tja usmerja smerokaz, ali jo izda velik napis na stavbi, ki se lahko z velikostjo kosa z napisom srečno za novo leto na ljubljanskem gradu, ali pa je tako majhen, da ga opaziš šele, ko si pred vrati knjižnice. Če m i odpove vse to, mi še zmeraj ostanejo ljudje. Izvedba m in i ankete o poznavanju k u ltu rn ih ustanov mesta med dom ačini je zame zmeraj zanim iva (pogosto jo izvajam tu d i v domačih krajih). Po d ru g i strani pa je to priložnost za pogovor z dom ačini, kjer hkrati preverjaš njihovo prijaznost in ustrežljivost do tujcev. Doslej še nismo b ili razočarani. Tu pa tam se je našel kdo, ki je ob zvenu tuje besede skom ignil z rameni in šel naprej. Najpogosteje pa so se ljudje, kljub temu da niso razum eli jezika, tru d ili na vse pretege in nam razlagali na dolgo in široko, s prepričanjem, da m i do popolnosti obvladam o njihov jezik, ne vemo pa nič o njihovem mestu. O tem bi lahko napisala celo poglavje, pa naj om enim samo še gospo srednjih let, ki je tekla lep kos poti za mano, da se je še enkrat prepričala, ali me je pravilno napotila. Če sem prva leta naših potovanj iskala in obiskovala knjižnice, zlasti splošno­ izobraževalne, sama in sta se m i moja dva sopotnika p rid ru žila le p ri obiskih knjižnic, ki so v turističnih vodičih ponujale ogled zanim ivih kulturnozgo­ dovinskih dokum entov in dragocenosti, pa sta že nekaj let moja sopotnika tista, ki me tudi opozarjata na knjižnice. Letos pa sta jih postavila v program ogleda v vsakem večjem mestu. Razlaga je seveda preprosta. V knjižnici sta dobila, kar sta potrebovala, pa še brez plačila. To za turista, ki ima na tako dolgi poti včasih občutek, da samo še denarnico odpira, ni nepomembno. In kaj potrebuje (tuji) turist, ki se v mestu zadrži en dan ali še manj, največ pa dva? Najprej informacijo. Inform acijo o kraju samem in njegovih k u ltu r­ nozgodovinskih in drugih znam enitostih, o prireditvah, ki so v času njego­ vega bivanja v tem kraju. Delujemo po načelu, če česa ne veš, pojdi v knjižnico. Tako si prihranim o čas in se izognem o za živce in noge pogubne­ mu iskanju. Tu ti lahko, namesto turističnega urada, ki je ta hip predaleč za tvoje razbolele noge ali pa je še ali že zaprt, povedo naslov ustanove, ki jo želiš obiskati, ti dajo načrt mesta, m im ogrede pa pobrskaš med splošnim i inform acijam i (letaki, prospekti, program i, ki jih lahko odneseš s seboj) in zveš marsikaj o tekočem dogajanju v mestu. Kadar smo v knjižnici opazili med temi prospekti turistične prospekte tu jih držav, smo dodali še turistične prospekte Slovenije ali pa smo jih p ritrd ili na splošni oglasni inform ativni