URN_NBN_SI_DOC-0MBIBBD0

men. V ljubljanskih knjižnicah se je število strokovnih delavcev povečalo za 14 ali 8 odst., v m ariborskih pa za 2 ali 5 odst. Četudi upoštevamo, da v letu 1975 pogoji za delo univerznih knjiž­ nic niso bili posebno ugodni, sami pogoji dela ne m orejo povsem pojasniti m ajhnega napredka pri delu z uporabniki. Obisk se je v ljubljanskih knjižnicah povečal le za 12.774 ali za 3 odst., v m ariborskih p a je celo upadel za 12.541 ali za 9,9 odst. Število izposojenih enot se je v ljubljanskih knjižnicah dvignilo le za 35.037 ali za 5,7 odst., v m ariborskih pa le za 4.172 ali za 3,3 odst. Četudi upoštevamo, da gre pri teh dveh podatkih pri nekaterih m anjših in slabše vodenih knjižnicah še vedno za pom anjkljivo sta­ tistiko, nas nizki porast obiska in izposoje opozarja, da bo treb a v bodoče univerzne knjižnice še bolj usm erjati k uporabnikom . Če poskušamo na kratko povzeti, k ar je moč razb rati iz zbra­ nih statističnih podatkov, podoba ni preveč razveseljiva. V L jubljani je zaskrbljujoče vse večje upadanje prirasta gradiva, ki nikakor ni v skladu z mnogimi lepim i besedami, ki jih prebi­ ram o v časopisju o reorganizaciji in boljši kvaliteti univerzitetne­ ga študija. K njižničarji se z vsemi močmi trudijo, da bi ohranili preskrbo s knjižnim gradivom vsaj na dosedanji ravni, prem alo pa skrbe za boljše in kvalitetnejše posredovanje gradiva in inform acij upo­ rabnikom . Zlasti m anjše knjižnice so še vse prem alo časa odprte za študente, k ar se seveda tudi odraža na m ajhni izposoji in obisku. Ljubljanska univerza se za knjižnice zelo malo zanima, zato o kakšnih organizacijskih izboljšavah najbrž še zlepa ne bo mogoče govoriti. M ariborske knjižnice im ajo drugačne problem e. M ariborska uni­ verza ima za knjižnice več posluha, zato so knjižnice tudi bolj sm otrno organizirane. Velika ovira za te knjižnice je m ajhna knjižna zaloga. Spričo tega, da je m ariborska univerza nova in da ima vsega 286.764 knjiž­ nih zvezkov, je letni p rirast 28.017 odločno preskrom en. P rav glede na novost m ariborske univerze in na razm erom a m ajhno število knjig in knjižnic nekoliko presenečata nizki obisk in izposoja. Izjem a je univerzitetna knjižnica, ki opravi več kot polovico tega dela. O prem ajhni odprtosti knjižnic priča tudi zelo nizek knjižni ob rat (0,45). Univerzne knjižnice torej napredujejo, vendar le počasi. Po­ trebni bodo še mnogi napori, preden bomo z univerznim knjižni­ čarstvom lahko povsem zadovoljni. Miša S e p e