Vdor delovnega življenja v zasebno, družinsko življenje je v raziskovanju pogosto poudarjen problem, manj pa je raziskan vpliv spremenjenih delovnih razmer na življenje lokalnih skupnosti in na sosedske odnose. Te teme se loteva pričujoči članek. Na podlagi manjše kvantitativne raziskave v dveh ljubljanskih soseskah (Fužine in Murgle) avtorica analizira vpliv delovnega statusa in odnosa do dela na občutek pripadnosti skupnosti. Ugotavlja, da bolj kot sam delovni status na navezanost na skupnost in pogostost stikov s sosedi vpliva odnos, ki ga imajo ljudje do dela. Tako posamezniki, ki večji pomen pripisujejo delu, čutijo večjo odtujenost v soseski, manj zaupajo sosedom ipd. Nasprotno pa posamezniki, ki večji pomen v življenju dajejo družini, prijateljem, prostemu času, čutijo manjše nezaupanje in manjšo odtujenost v soseski.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ZVG1AG0Y

COBISSID

28620125

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Filipovič Hrast, Maša (2009). Spremembe sosedskih odnosov kot odziv na zahteve delovnega življenja?. Teorija in praksa, letnik 46, številka 4, str. 485-505. URN:NBN:SI:doc-ZVG1AG0Y from http://www.dlib.si

MLA:

Filipovič Hrast, Maša. "Spremembe sosedskih odnosov kot odziv na zahteve delovnega življenja?." Teorija in praksa letnik 46. številka 4 (2009) str. 485-505.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZVG1AG0Y>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)