V prispevku je ocenjena političnokulturna ustreznost Slovenije za članstvo v EU. Primerjalna analiza je bila opravljena z vidika njene strateške pozicije med politično kulturo Balkana in Zahoda. Dejstvo, da je slovensko ozemlje v tem stoletju že v četrti državi, terja od nas veliko sposobnost prilagajanja novim mednarodnim razmeram. Če hočemo vstopiti v Evropsko Unijo (EU) in NATO, moramo ustvarjati in realizirati političnokulturne možnosti. Z vidika Zahoda je demokratizacija politične kulture pri nas šele na začetku. Zaradi nacionalne majhnosti imamo manjšinski kompleks, ki se z nastankom nacije države postopno zmanjšuje. Med slovensko in srbsko politično kulturo so ugotovljene nekatere razlike po naslednjih kriterijih: nacionalna identiteta in odnos do drugih nacionalnosti oz. etnij, ksenofobija in ksenofilija, mit in zgodovina, racionalnost in iracionalnost, delo in vojskovanje, ekskluzivizem in inkluzivizem, heterogenost in homogenost s hegemonizmom, avtokratizem ali demokratizacija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-YXG8X0DD

COBISSID

19607389

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Novak, Bogomir (2000). Političnokulturni vidiki ocenjevanja ustreznosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo. Teorija in praksa, letnik 37, številka 1, str. 71-81. URN:NBN:SI:doc-YXG8X0DD from http://www.dlib.si

MLA:

Novak, Bogomir. "Političnokulturni vidiki ocenjevanja ustreznosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo." Teorija in praksa letnik 37. številka 1 (2000) str. 71-81.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YXG8X0DD>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
2000
(Celotna številka)