Kritična ocena knjige Pasti globalizacije, avtorjev H.P. Martina in H. Schumana kaže, da globalizacija ni igra ničelne note kot predvidevata avtorja, ki zanemarjata načelo/zakon primerjalnih prednosti. Slednje še kako velja, še posebej skupaj z načelom kompenzacije za tiste, ki izgubljajo zaradi mednarodne menjave in/ali globalizacije. Koristi globalizacije presegajo njene stroške, globalizacijo dvigajo k blaginji. Globalizacija krepi konvergenco med državami, če le-te vodijo pravilno ekonomsko politiko, čeprav hkrati tudi marginalizira nekvalificirano delovno silo in vpliva na zniževanje njihovih plač, nezaposlenost in socialno dizintegracijo. Vendar temu ni kriva toliko globalizacija, pač pa bolj tehnološki napredek. Kritika je izrečena tudi na račun idealiziranja vloge vlad. Pomanjkljivosti trga so manj nevarne od napak vlad. Slednje ne morejo vzpostaviti boljših tečajev kot jih sam trg, na kar avtorja namigujeta. Opozorjati javnost na negativne posledice globalizacije je dobrodošlo, čeprav sta avtorja v nekaterih delih knjige zelo blizu Marxovim zmotnim predvidevanjem o prihodnosti kapitalizma. Predlogi, ki ju avtorja ponujata, niso niti dovolj trdni niti blizu rešitvi problema. Neznanje in ozkost sta mnogo bolj nevarni pasti globalizacije od tistih, ki ju avtorja navajata v knjigi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-YMKWAFFG

COBISSID

18012253

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetličič, Marjan (1997). Pravi pasti globalizacije sta provincializem in neznanje. Teorija in praksa, letnik 34, številka 4, str. 596-608. URN:NBN:SI:doc-YMKWAFFG from http://www.dlib.si

MLA:

Svetličič, Marjan. "Pravi pasti globalizacije sta provincializem in neznanje." Teorija in praksa letnik 34. številka 4 (1997) str. 596-608.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMKWAFFG>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1997
(Celotna številka)