V prispevku so prikazani rezultati empiričnega raziskovanja, ki kažejo percepcijo vprašanih o pomenu znanja in učenja jezika večine in manjšine. Posebej je izpostavljeno stališče do pomena, da se otroci na narodno mešanih območjih v okviru sole učijo oba jezika (jezik večine in jezik manjšine). Rezultati kažejo odstopanja med Lendavo in Obalo v stališču, da se slovenski otroci v soli naučijo enako dobro slovenski jezik in jezik manjšine ( italijanski oziroma madžarski) ter v stalisču, da se manjšinski otroci na Obali in v Lendavi naučijo enako dobro slovenski in manjšinski jezik ( italijanski oziroma madžarski). Na osnovi statistične analize je prikazana razlika za koga je učenje obeh jezikov na Obali in v Lendavi pomembnejše- za večino, za manjšino, za obe skupnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-TSNBKU6J

COBISSID

8963405

Objavljeno

13.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Novak-Lukanovič, Sonja (2003). Stališče prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do učenja jezika večine in manjšine. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 43, str. 138-149. URN:NBN:SI:doc-TSNBKU6J from http://www.dlib.si

MLA:

Novak-Lukanovič, Sonja. "Stališče prebivalcev narodno mešanih območij v Sloveniji do učenja jezika večine in manjšine." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 43 (2003) str. 138-149.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TSNBKU6J>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)