Vzhodno slovenskogoriško narečje, kamor spada črešnjevski govor, uvrščamo v panonsko narečno skupino. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in ohranjeno kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Samoglasniški sestav vsebuje dolge naglašene i:, ü, u:, e:, o:, e:i, o:u, a:, kratke naglašene: i, ü, u, e, o, e, a, in nenaglašene samoglasnike. Soglasniški sestav se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih: l' > l, -ł > -u/-ja v naglašenem zlogu, sicer v -a; -m > -n; n' > n/j; skupini črě- in žrě-; tl, dl > kl, gl; dn > gn; sk > šk-. Samostalniki s. sp. so v dv. in mn. moško- ali ženskospolski. Pri pridevniku prevladuje določena oblika tudi za nedoločnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-R4D5PCVU

COBISSID

2938978

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Koletnik, Mihaela (1997). Glasoslovna in oblikoslovna podoba govora v Črešnjevcih. Jezik in slovstvo, letnik 42, številka 2/3, str. 73-80. URN:NBN:SI:doc-R4D5PCVU from http://www.dlib.si

MLA:

Koletnik, Mihaela. "Glasoslovna in oblikoslovna podoba govora v Črešnjevcih." Jezik in slovstvo letnik 42. številka 2/3 (1997) str. 73-80.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4D5PCVU>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)