Diskurz o memoriji in spominu doživlja v zadnjih dveh desetletjih pravi razmah. Razvil pa se je tudi v prednostni kraj interdisciplinarnega raziskovanja, na katerem se križajo, spodbujajo in zgoščajo različna vprašanja in interesi: kulturološki, naravoslovni in informacijsko-tehnološki. Vse bolj očitno postaja, da sta memorija in spomin pojava, ki ju nobena znanstvena disciplina ne more reklamirati le zase, pa tudi to, da omenjeni kategoriji nista sinonimni, kar pomeni, da ju ne gre enačiti ali izenačevati. Razloček med memorijo in spominom avtorica obravnava s pomočjo aktualnih psiholoških in psihoanalitičnih konceptualizacij, ki jih v močni meri določajo kognitivne in nevroznanosti v povezavi s socialnim konstrukcionizmom. V nadaljevanju se posveča družbenim okvirom memorije , ki so v omenjenih konceptualizacijah zaradi fokusiranja na človeka - posameznika nezadovoljivo upoštevani. Osrednje mesto pri tem zavzemajo teorije francoskega sociologa Mauricea Halbwachsa ter nanje navezujoči se koncepti o komunikativni in kulturni memoriji (zlasti Aleida in Jan Assmann). Avtorica jih obravnava s posebnim ozirom na pojem generacija ter na transgeneracijsko transmisijo travm ljudi, ki so preživeli koncentracijska taborišča.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-QJH41R7D

COBISSID

10955853

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jurić-Pahor, Marija (2007). Memorija in/ali spomin?. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 53, str. 204-228. URN:NBN:SI:doc-QJH41R7D from http://www.dlib.si

MLA:

Jurić-Pahor, Marija. "Memorija in/ali spomin?." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 53 (2007) str. 204-228.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QJH41R7D>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)