Število sodelovnih (coworking) prostorov in število ljudi, ki v njih delajo, je v zadnjih nekaj letih zraslo z neverjetno naglico, projekcije pa napovedujejo, da se bo njihovo število podvojilo vsako prihodnje leto. V članku se sprašujemo, kaj poganja to rast in od kod prihaja tako veliko povpraševanje po sodelovnih prostorih. Vprašanja smo se lotili tako, da smo analizirali specifične potrebe naraščajočega kreativnega razreda in identificirali njihovo zahtevo po neoviranem kroženju informacij, znanja, idej in tudi materialnih virov. Po našem mnenju kreativni razred vstopa v prostore, ker ponujajo delo v skupnosti, ki podpira razvoj kulture izmenjave idej in znanja. Da bi ponazorili, kako se oblikuje takšna skupnost dela v skupnosti, smo predstavili študijo primera Kreativnega centra Poligon, iz katere je mogoče sklepati, da poteka izgradnja take skupnosti v več korakih in da potrebuje pazljivo vodenje ter precej časa. Članek sklenemo s priporočilom, naj se politike ne osredotočajo na izgradnjo novih sodelovnih prostorov z namenom zaposlovanja mladih, temveč naj svojo podpor usmerijo v tiste pobude, ki so že izgradile ali so v procesu izgradnje dinamične skupnosti dela.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-Q1IMIX97

COBISSID

33783901

Objavljeno

09.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rus, Andrej, Orel, Marko (2015). Coworking. Teorija in praksa, letnik 52, številka 6, str. 1017-1038, 1244. URN:NBN:SI:doc-Q1IMIX97 from http://www.dlib.si

MLA:

Rus, Andrej, Orel, Marko. "Coworking." Teorija in praksa letnik 52. številka 6 (2015) str. 1017-1038, 1244.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q1IMIX97>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)