V prispevku so obravnavani teoretska izhodišča in izsledki raziskav, opravljenih v sklopu projekta EDUKA2, iz katerih izhaja potreba po novih oziroma dopolnjenih izobraževalnih modelih na naselitvenih območjih dveh avtohtonih čezmejnih narodnih manjšinskih skupnosti - slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Vsaka izmed navedenih skupnosti sicer že ima svoj izobraževalni sistem, v katerem je manjšinski jezik tudi jezik učnega procesa. A čeprav je tovrstni model domnevno najboljši oziroma najučinkovitejši za zagotavljanje visoke sporazumevalne zmožnosti govorcev, so številne raziskave, opravljene drugod po svetu, že pokazale tudi nekatere njegove omejitve, ki jih potrjujejo tudi opazovanja znotraj projekta EDUKA2. V prispevku so izpostavljena nekatera odprta sociolingvistična vprašanja, ki lahko negativno vplivajo na rabo manjšinskega jezika, prav tako je orisana ena izmed možnosti za njihovo preseganje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-KQGBUOHB

COBISSID

14083661

Objavljeno

16.03.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Grgič, Matejka (2019). Manjšinski jeziki med Italijo in Slovenijo - zakaj potrebujemo čezmejno šolstvo?. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 83, str. 35-50. URN:NBN:SI:doc-KQGBUOHB from http://www.dlib.si

MLA:

Grgič, Matejka. "Manjšinski jeziki med Italijo in Slovenijo - zakaj potrebujemo čezmejno šolstvo?." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 83 (2019) str. 35-50.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KQGBUOHB>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)