Antikapitalistični/antiglobalizacijski protesti so v splošni percepciji dojeti kot dogodki, na katerih udeleženci smejo bolj ali manj svobodno izraziti nasprotovanje trenutni prevladujoči ekonomski in družbenopolitični ureditvi, vendar so hkrati ti protesti nemudoma označeni kot mesto sprostitve nasilnega in zato neprimernega, celo nevarnega načina obnašanja. Skozi to dvojnost, ki je tudi izhodišče prispevka, analiziramo, ali tovrstni protesti kot domnevno subverzivni dogodki lahko predstavljajo neko novo demokratično paradigmo, ki bi pomenila prelom s trenutnim prevladujočim globalnim sožitjem med kapitalizmom in liberalno demokracijo. Osrednje vprašanje premišljamo skozi interpretacijo pojavnosti in delovanja policije na protestih, pri čemer je ključno vodilo Foucaultov koncept Gouvernementalité. Policijo v funkciji delovanja na protestih razumemo kot način in strategijo konstituiranja specifičnih oblik subjektivitet, tehnologij sebstva, prek katerih (se) na ravni širše populacije vzpostavlja podjetni posameznik. Pojavnost in prakse policije so v tem smislu inherentne neoliberalizaciji družbenih prostorov in odnosov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-HGSDDC8F

COBISSID

29006173

Objavljeno

21.11.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Banjac, Marinko (2009). Pojavnost in delovanje policije na protestih kot neoliberalne tehnologije sebstva: konstituiranje podjetnega posameznika. Teorija in praksa, letnik 46, številka 5, str. 670-683. URN:NBN:SI:doc-HGSDDC8F from http://www.dlib.si

MLA:

Banjac, Marinko. "Pojavnost in delovanje policije na protestih kot neoliberalne tehnologije sebstva: konstituiranje podjetnega posameznika." Teorija in praksa letnik 46. številka 5 (2009) str. 670-683.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HGSDDC8F>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)