"Znanstveno" dokazovanje koncepta avtohtonosti poleg ostalega poraja pogojni refleks političnih reprezentanc drugih etničnih skupin, ki se naenkrat počutijo v podrejenem položaju v odnosu do ti. "večinskega naroda", in kot takšni poskušajo prav tako "znanstveno" dokazati svoje korenine v določenem političnem/državnem prostoru. Ideološkost v definicijah avtohtonosti bo verjetno v Sloveniji še nekaj časa vztrajala kot pravna in "znanstvena" kategorija, vendar se je z vstopom v EU in nevtralizacijo državnih meja - predvsem mislim na mejo z Italijo in Madžarsko - približal čas, ko se bo morala modificirati in bo razkrita kot v bistvu hladnovojni, parabiološki konstrukt, ki z živimi kulturnimi in jezikovnimi praksami, nacijo kot civilno kategorijo, in kolektivnim spominom in identifikacijami nima nič skupnega, in malo ali nič relevantnega. Albansko netipično ravnanje v odnosu do takih kategorialnih početij - kakršno je npr. popis z izrekanjem o etničnem pripadanju - kaže, da so slovenski Albanci neobremenjeni s tovrstnimi ideologijami, kar velja tako za želje po "avtohtonosti" kot tudi za bojazni pred "asimilacijo". Kredibilna analitska razlaga se po povedanem očitno mora gibati zunaj okvirov ideologiziranih pojmov "avtohtonosti", "manjšinskosti" in"asimilacije".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-G9HMFJ9Z

COBISSID

9493069

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Berishaj, Martin (2004). Albanci v Sloveniji. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 45, str. 144-159. URN:NBN:SI:doc-G9HMFJ9Z from http://www.dlib.si

MLA:

Berishaj, Martin. "Albanci v Sloveniji." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 45 (2004) str. 144-159.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G9HMFJ9Z>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)