Ključno vprašanje članka je, kako Slovenska tiskovna agencija (STA) navaja ali povzema mnenja virov informacij. Avtorici z jezikovnostilno analizo razčlenjujeta jezikovna sredstva sklicevalnosti v besedilih STA. Analiza razkriva uporabo 71 glagolov rekanja, mišljenja in zaznavanja, kar pripisujeta želji novinarjev po doseganju večje razgibanosti besedila in izogibanju monotonosti. Presenetljivi sta ugotovitvi o redki rabi premega in polpremega govora ter nedoslednosti pri označevanju meje med avtorskim in neavtorskim delom besedila. Novinarji STA po ugotovitvah analize mnogo pogosteje uporabljajo povzemanje izjav virov informacij. Pri tem se največkrat sklicujejo na poročanje tujih tiskovnih agencij ali medijev, zato prihaja do dvojnega in celo trojnega sklicevanja. Prekomerno rabo morfema naj bi + del. -l, ki vsebuje tako nezanesljivost kot sklicevalnost, avtorici utemeljujeta s pretirano skrbjo novinarjev za objektivno prenašanje navedkov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-BDS5H4RQ

COBISSID

26213213

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Laban, Vesna, Poler Kovačič, Melita (2007). Poročevalska sklicevalnost v agencijskih besedilih. Družboslovne razprave, letnik 23, številka 54, str. 65-83. URN:NBN:SI:doc-BDS5H4RQ from http://www.dlib.si

MLA:

Laban, Vesna, Poler Kovačič, Melita. "Poročevalska sklicevalnost v agencijskih besedilih." Družboslovne razprave letnik 23. številka 54 (2007) str. 65-83.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BDS5H4RQ>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)