Prispevek se usmerja na vprašanje kognitivnih predstav, ki jih anketiranci oblikujejo in uporabljajo pri odgovarjanju na anketna vprašanja. V izhodišču analize sta dve hipotezi, in sicer: (1) učinek vrstnega reda vpliva - tako na kognitivne predstave o merjeni dimenziji kot tudi na faktorsko strukturo odgovorov; (2) stopnja kognitivne sofistikacije respondentov vpliva na prepoznavo merjenega koncepta in na način odgovarjanja. Predmet analize je koncept negativnega nacionalizma (ksenofobija, protekcionizem), merjen z večdimenzionalno lestvico. Rezultati delno potrjujejo hipotezi: stopnja respondentove izobrazbe (indikator kognitivne sofistikacije) vpliva na prepoznavo merjenega koncepta, na prepoznavo pa ne vplivajo klasični kontekstualni učinki (npr. vpliv vrstnega reda). Potrdimo lahko le možen vpliva vrstnega reda na način odgovarjanja, kar se kaže kot eno- ali dvodimenzionalnost merjenega koncepta.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-ASD3ANFS

COBISSID

3662024

Objavljeno

16.02.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Uhan, Samo, Hafner-Fink, Mitja (2013). Context effects in social surveys. Teorija in praksa, letnik 50, številka 1, str. 233-248, 265. URN:NBN:SI:doc-ASD3ANFS from http://www.dlib.si

MLA:

Uhan, Samo, Hafner-Fink, Mitja. "Context effects in social surveys." Teorija in praksa letnik 50. številka 1 (2013) str. 233-248, 265.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ASD3ANFS>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)