Med iniciativo pohlepnega zasebnika in regulativo spletkarske administracije : državna ladjedelnica v Kraljevici 1765-68

slovenski

2004

letnik 52, številka 3

18.st.   gusarstvo   Kraljevica   ladjedelnice   ladjedelstvo   merkantilizem   zgodovinski pregledi

Zveza zgodovinskih društev Slovenije

Z vladavino Marije Terezije se je začelo dolgoletno vojskovanje s Prusijo. Razvoj avstrijskega pomorstva je bil prekinjen za več desetletij, ladjedelci so se odselili, pomorska trgovinska izmenjava je stagnirala. Ker je dunajski dvor iskal trzišče za lastne izdelke in blago nasledstvenih dežel ter želel monopolizirati vire surovin za neagrarno proizvodnjo, so prometne poti proti zahodu postajale čedalje pomembnejše. Severnojadranske luke so bile edino avstrijsko okno v zahodni svet, posebej med sedemletno vojno pa so avstrijske trgovske ladje bile priljubljen plen severnoafriških in drugih gusarjev. Država je v posameznih obdobjih dovoljevala in podpirala oborožitev trgovskih ladij, ki pa pogosto niso bile kos dobro opremljenim in izurjenim severnoafriškim gusarjem, pa tudi angleškim ladjam, ki so plule s pruskim patentom. Stanje se je zaostrilo po prekinitvi mirovnih pogajanj z Alžirijo l. 1764. Ko so se začele širiti vznemirjujoče vesti o vdoru berberskih gusarjev skozi Otrantska vrata, se je cesarica odločila podpreti gradnjo dveh fregat, ki bi zagotavljale varnost plovbe na Jadranskem morju in spremljale domače ladje na Levant. Uspeh nekega podjetja pa je vedno povezan s problemom strinjanja oziroma nestrinjanja z načini in metodami izvajanja določenih politik. Prispevek skuša izluščiti ključne dejavnike, ki so botrovali zgrešenim poslovnim odločitvam pri gradnji teh fregat v Kraljevici. Vzroke za velike zamude, visoke stroške in končno neuporabnost ladij pa vidi v poslovnem okolju kraljeviške ladjedelnice in napačni presoji glede objektivnih lastnosti trga, človeskih in naravnih virov.

15.02.2010