Lepo izdelan pergament, od f. 227 dalje papir. V prvem sešitku manjkata dva zunanja binija, torej dva prazna lista, ki sta bila pred ohranjenim tekstom (na njih so bila navedena poglavja Matejevega evangelija), in dva lista za f. 4; za f. 65 manjka 1 list; na f. 88 je odrezan vogal, verjetno z zapiskom; za f. 195 manjka 1 list (ohranjen je delček ob hrbtu); od f. 226 je ostal le ozek trak ob hrbtu z nekaj črkami v vsaki vrstici. Dodan papirnati del je cel: po vodnem znaku in pisavi pripada začetku XVI. stoletja. Vodni znak predstavlja kardinalski klobuk. Na ff. 1v in 239v je žig ljubljanske Licejske knjižnice.
Pisava kodeksa nakazuje podobnost pisavi 'drugega bosenskega evangelija' št. 95 iz Narodne biblioteke v Beogradu, ki je sicer zgorel 1. 1941, vendar pa hkrati kaže tudi precej razlik. Po klasifikaciji Speranskega, ki je razdelil ohranjene bosenske tekste v dve skupini - starejšo (12. in 13. st.) in mlajšo (druga polovica 14. st. do začetka 15. st.) - bi pisava pripadala drugi skupini, čeprav ima precej arhaičnih elementov. Opozoriti moramo na zelo veliko podobnost posameznih oblik tega teksta s pisavo Tvrtkove listine iz 1. 1366, pisane z ustavno pisavo, kar dovoljuje poudariti zelo veliko verjetnost, da Kopitarjev evangelijar pripada tretji četrtini 14. stoletja. Pri tem moramo opozoriti na še eno pomembno okoliščino; na ostanku odrezanega lista na koncu teksta (f. 226) so ohranjene
posamezne črke nekega besedila z oblikami srbske pisave raške šole iz druge polovice 14. stoletja, ki je bil gotovo napisan na tem, nekoč praznem listu, že takrat, ko je bil napisan ves rokopis. Te oblike so starejše od poznejših liturgičnih opomb o poglavjih v evangeliju, ki so bile ob starih originalnih rdečih opombah pozneje pripisane na robovih v srbski polustavni pisavi z oblikami iz 15. stoletja. Nastale so verjetno v istem razdobju, kot je bil dodan tisti del kodeksa, ki je napisan na papirju in ki je bil privezan na konec knjige, ko je rokopis dobil sedanjo vezavo. Iluminacija Kopitarjevega evangeliarja se opira na zelo staro tradicijo zetsko-humskih skriptorijev, kaže pa tudi znaten vpliv ljudske ornamentike. Pri inicialah je za bosenske tekste značilen njihov velik obseg v razmerju do sosednjega besedila. Platnice so starega tipa, z žlebom na robu desk. Slepi tisk na temno rjavem usnju na prednji platnici ima okvir iz trakov z značilnimi rastlinskimi okraski, nizom medaljonov itd. ter križ, narejen iz istih ornamentiranih trakov in krogov v srednjem pravokotniku; na zadnji platnici enak okvir s križi iz palmet v središčnem pravokotniku ter z dvema vrstama medaljonov. Ohranjeni so sledovi dveh zapon. Oba zadnja zapiska vodita do sklepa, da so rokopis v novejšem času hranili nekje v Bosni.
(Mošin 1971)