Opombe
Onesnaženje tal, povzročeno z velikimi količinami antropogenih onesnažil, ki so usidrana v kmetijska in urbana tla, postaja vedno večji svetovni problem in učinkovite metode remediacije so nujno potrebne. V doktorskem delu je bil raziskan vpliv remediacije z ligandom EDTA na vrtna tla iz Mežiške doline, onesnažena s Pb, Zn in Cd, in potencialna uporaba remediiranih tal za gojenje rastlin. Onesnažena tla so bila glede na koncentracijo onesnaženosti oprana z 10, 30, 60 in 120 mmol EDTA kg-1 tal, s čimer se je odstranilo do 80 % Pb, 28 % Zn in 72 % Cd, ter tudi do 75 % mikrohranila Mn. V poljskem poskusu so bila na remediirana in onesnažena tla, položena v dve vrtni gredici (4 Ž 1 Ž 0,3 m), posajene vrtnine. Analiza frakcionacije potencialno strupenih kovin (PSK) na različne talne komponente je pokazala, da so v remediiranih tleh ostale predvsem nedostopne PSK. Biodostopnost PSK v remediiranih tleh za človeka (UBMtest) in rastline (DTPA test) se je z remediacijo bistveno zmanjšala, prav tako pa tudi nevarnost izpiranja (TCLP test). Pridobljene fizikalno-kemijske lastnosti remediiranih tal se v času eksperimenta niso spreminjale. Vrtnine, gojene na remediiranih tleh, so vsebovale manjše, a ponekod še vedno previsoke koncentracije Pb in Cd, ter imele zaradi pomanjkanja mikrohranil, predvsem Mn, in slabših mikrobioloških parametrov (encimski testi), manjšo biomaso v primerjavi z rastlinami, gojenimi na onesnaženih tleh. Za izboljšanje remediiranih tal so jim bili primešani naslednji dodatki: gnoj, hidrogel, vermikulit in stabilizanta Slovakit in apatit ter posejana špinača. Za najobetavnejši dodatek se je izkazal hidrogel, a tudi ta v merjenih parametrih ni dosegel originalnih tal. Alternativa rabe remediiranih tal kot podlage za okrasne rastline in trave (obdodatku mikrohranil in hidrogela) se je izkazala za uspešno. Dobljeni rezultati nakazujejo, da se tudi pri visoki onesnaženosti toksikološki parametri v remediiranih tleh signifikantno znižajo, a tla zaradi porušenega razmerja hranil (Mn) in absorpcije PSK (Cd) v rastline pri veliki onesnaženosti niso primerna za pridelavo vrtnin, medtem ko so se trave in okrasne rastline izkazale za primerno alternativo.