Imago iudicis, štiri podobe iz idejne zgodovine sojenja

slovenski

2015

letnik 75, številka 1

delitev oblasti   odločanje   pravosodje   sodniki

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Razprava opisuje spreminjanje razumevanja sodnika v zahodni pravni misli. Za izhodišče si vzame slavno Montesquieujevo misel, ki sodnika prikazuje kot "usta, ki izgovarjajo besede zakona". V nasprotju s splošnim prepričanjem, da opisuje kontinentalnega sodnika, pa avtor dokazuje, da je Montesquieu v opis vtkal svoje razumevanje vloge angleškega sodnika. Njegov portret se v veliki meri sklada s samorazumevanjem angleškega sodnika tistega časa (in še dolgo po tem). Postopno pa so Montesquieujevo podobo pričeli razumeti kot metaforo pretirano formalističnega pristopa k sodnemu odločanju, kar je kmalu sprožilo odziv. Reakcijo še najbolje uteleša nadvse vplivno nemško svobodnopravno gibanje, ki si je prizadevalo za priznanje ustvarjalnega vidika sodniškega odločanja. Pri tem so imeli pred očmi kot zgled svoje razumevanje sodnika v sistemu common law, čeprav je bilo to v nasprotju s tem, kako so angleški sodniki sami dojemali svojo vlogo. V naslednjih desetletjih se je nezadovoljstvo nad tedaj prevladujočim mehanicističnim pojasnjevanjem sodnega odločanja razširilo tudi na Združene države in spodbudilo nastanek ameriškega pravnega realizma. Realisti so v veliki meri prevzeli "program" svobodnopravnega gibanja, skupaj s prepričanjem, da je sodniško odločanje nujno ustvarjalno. To prepričanje pa je še danes osrednja prvina sodobnih teorij o sodniškem odločanju.

17.06.2016