The differences in selected health-related behaviour indicators among women with different educational attainment in Slovenia
Razlike v izbranih kazalnikih vedenj, povezanih z zdravjem, med različno izobraženimi ženskami v Sloveniji

angleški

2013

letnik 52, številka 2

izobrazba   neenakost   prehrana   skrb za zdravje   skupni čas spanja   stres   telesna dejavnost   vedenjski slog   zdravje   ženske

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Številne raziskave ugotavljajo pomembne razlike med spoloma v vedenjih, povezanih z zdravjem, manj pa jih analizira razlike znotraj spola. Namen prispevka je analizirati razlike v izbranih kazalnikih vedenj, povezanih z zdravjem, med različnimi izobrazbenimi skupinami žensk v Sloveniji. Metode: Analiza temelji na raziskavi "Z zdravjem povezan vedenjski slog", 2008. Nacionalni reprezentativni vzorec ljudi je bil izbran na osnovi verjetnostnega vzorčenja; v analizo je vključenih 4.237 žensk, starih od 25 do 74 let. Neodvisne spremenljivke so: izobrazba, upoštevajoč še starost, tip naselja, regijo prebivanja, prisotnost partnerja in otrok ter samoocenjeni družbeni sloj. Odvisne spremenljivke so z zdravjem povezana vedenja: prehrana,gibanje, spanje, stres in skrb za zdravje. S primerjavo povprečij v vedenjskem slogu med izobrazbo in drugimi dejavniki ter razvrstitvijo v homogene skupine smo prikazali razlike v vedenjskem slogu med različno izobraženimi ženskami. Rezultati: Med različnimi izobrazbenimi skupinami žensk so pri posameznih kazalnikih vedenj, povezanih z zdravjem, statistično pomembne razlike,ki pa niso zelo izrazite niti enoznačne. Bolj izobražene ženske večino kazalnikov ocenjujejo ugodneje kot ženske v drugih izobrazbenih skupinah, vendar tudi med bolj izobraženimi ženskami obstajajo razlike. Razlike v vedenjskem slogu pri ženskah z nižjimi stopnjami izobrazbe so sorazmerno zabrisane. Zaključek: Sorazmerno majhne razlike v vedenjskem slogu je deloma mogoče razložiti z razlikami v skupini visoko izobraženih žensk in dejstvom, da skupina najnižje izobraženih žensk nima najslabših kazalnikov vedenjskega sloga, kar vpliva na večjo enakost v vedenjskem slogu, deloma pa z dobro vzpostavljenimi univerzalnimi in s ciljnimi politikami varstva otrok in družine, ki so bile desetletja v veljavi v Sloveniji.

30.12.2013