Opis
Avtorica opazuje in komentira izbiro italijanskih glagolskih oblik v clozih študentov 2., 3., in 4., letnika študijskega programa Italijanski jezik in književnost, 2. in 3. letnika Medjezikovnega posredovanja ter 4. letnika Prevajalstva. Skupni imenovalec vseh treh študijskih smeri je prisotnost eksplicitnega poučevanja značilnosti italijanskega glagolskega sistema in njegovih rab, čeprav je delež tovrstnega pouka na italijanistiki večji, medtem ko je na prevajalstvu več aktivnosti tvorjenja besedil. Za namene raziskave je bil izdelan test, sestavljen iz petih kratkih, vsebinsko zaokroženih avtentičnih besedil ter odlomka iz romana Giorgia Bassanija Il giardino dei Finzi-Contini, spremenjenih v cloze. Ker pa pri tem tipu naloge pravilna izbira ni rezultat zgolj poznavanja rabe, ampak najprej pravilnega razumevanja besedilnega sveta, so cloze spremljale dejavnosti, kot so podčrtovanje neznanih besed, prevod besedila v slovenščino in dopolnjevanje besedila ob predhodno podani slovenski različici. Rezultati raziskave pokažejo, da študenti skoraj nimajo težav z razumevanjem besedilnega sveta, pač pa z njegovo aktivno interpretacijo in aplikacijo rab glagolskih oblik. Za najbolj kritične se izkažejo signalizacija preddobnosti v preteklosti v neodvisnih in relativnih stavkih, signalizacija relativnih časovnih odnosov v zapletenejših skladenjskih konstrukcijah in polpremem govoru, signalizacija preludija, izbira med perfektom in imperfektom, signaliziranje ograjevanja pripovedovalca od novic o preteklih dogodkih z obliko condizionale composto. Vendar pa na kritičnost točke ne vpliva zgolj sam pojav, ampak njegova (ne)prepoznavnost v ko- in kontekstu. Rezultati so pokazali - z izjemo ene skupine -, da je napredek premosorazmeren z leti študija. Hkrati se je izkazalo, da je eksplicitno poučevanje in aktivno opazovanje rab glagolskih oblik za njihovo pravilno rabo bistveno, saj tudi predznanje, pridobljeno v neformalnem stiku z jezikom, ki prispeva zlasti k razumevanju besedilnega sveta, in izkušnje s tvorjenjem besedil ne morejo zajeziti vpliva interference. Zaradi implicitne prisotnosti materinščine pri rabi tujega jezika avtorica predlaga aktivnosti pri tujejezičnem pouku, ki bi izhajale iz besedil v maternem jeziku. Poleg tega meni, da bi študenti potrebovali še več stika s tujejezičnimi besedili, saj bi le tako premostili težave pri aplikaciji svojih teoretičnih znanj v praktičnih situacijah. Prav tako je treba študente spodbujati k zavestni izgradnji in interpretaciji besedilnega sveta.