Povzetek. Interpretacija rezultatov javnomnenjskih raziskav je mogoča šele, ko poznamo kontekst "pomenjenja" oziroma okolja, ki motivira nastajanje stališčin kamor se vpisujejo izražena stališča. Med pristopi, ki poskušajo pojasniti vpliv konteksta na izražena stališča, se ponovno uveljavljajo hermenevtične razprave o učinkih in vplivih konteksta, ki poudarjajo predvsem potrebo po dekodiranju stališč respondentov, kar naj bi raziskovalcem omogočilo razumevanje izvornega pomena izraženega. Posledica kontekstualnih vplivov je velika variabilnost, ki jo raziskovalci poskušajo zmanjšati s standardizacijo anketnih pogojev, instrumenta in predvsem diskurza. Standardizirani postopki tako zmanjšujejo kompleksnost in difuznost in s tem večajo zanesljivost merjenj, nasprotno pa se zmanjšuje veljavnost, saj visoko standardiziran instrument zajame zgolj vzorce rutiniranega vedenja: standardizaciji so dostopni posamezni izseki in torej vse, kar ni kompatibilno s standardiziranim kodom komuniciranja, instrument prepozna kot šum. Rigoroznost standardizirane anketne situacije sili respondente k oblikovanju presežka dostopnih informacij. Respondenti pri odgovarjanju na anketna vprašanja informacije, ki jih "posredujejo" raziskovalci v obliki referenčnega okvira raziskave in značilnosti instrumenta, uporabijo kot kontekstualne informacije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-N0LMCK0R

COBISSID

19419741

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Uhan, Samo (1999). Poljubnost in standardiziranost anketne konverzacije. Teorija in praksa, letnik 36, številka 5, str. 765-775. URN:NBN:SI:DOC-N0LMCK0R from http://www.dlib.si

MLA:

Uhan, Samo. "Poljubnost in standardiziranost anketne konverzacije." Teorija in praksa letnik 36. številka 5 (1999) str. 765-775.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0LMCK0R>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)