Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi

slovenski

2005

civilna participacija   demokracija   Evropska unija   informacijska družba   informacijsko komunikacijska tehnologija   interesne skupine   participativna demokracija

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Evropska unija je s Pogodbo o Ustavi za Evropo terminološko in tudi konceptualno sprejela participacijo oziroma sodelovanje interesnih skupin in državljanov kot temelj svojega demokratičnega delovanja. Civilni družbi naj bi bilo v tem kontekstu zagotovljeno posebno in trajno mesto političnega akterja, ki znatno presega zgolj občasno udeležbo javnosti v času volitev. Toda ob tako zastavljenih izhodiščih se nehote zastavlja vprašanje, kako prenesti ustavno načelo demokratičnosti v vsakdanjo prakso. Izkušnje zadnjih desetletij so namreč vodile do dejanske prevlade interesnih skupin kot vitalnih akterjev demokratičnih sistemov. V EU je lobiranje že postalo prispodoba praktičnega vidika civilne participacije. Glavno vprašanje perspektive evropske participacije se tako pravzaprav ne navezuje na lobiranje kot - bolj ali manj - demokratično dejavnost, ampak na osrednje vprašanje dejanske vloge in funkcije posameznika. Postavljena je naslednja predispozicija: le če je slehernemu državljanu zagotovljena možnost neposredne soudeležbe v procesih odločanja, je upravičeno govoriti o resnično participativni demokraciji. Tako je mogoče razume-ti vprašanje praktičnega uresničevanja načela demokratične države kot ključen izziv prihodnjega razvoja. Na tem mestu vstopajo v politično sfero informacijsko komunikacijske tehnologije kot deus ex machina sodobnega demokratičnega primanjkljaja. Prav institucionalizacija e-demokracije namreč nudi nove potenciale za zagotovitev resničnega uresničevanja ustavnega načela demokratičnosti in civilne participacije.

26.01.2021