Avtor v članku analizira poročanje o "begunski krizi" v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali "prvi in drugi begunski val". Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poroča nju o "begunski krizi". Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-K8ZXU7A2

COBISSID

34711901

Objavljeno

09.07.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jontes, Dejan (2017). Med distanciranostjo in angažiranostjo. Dve domovini, številka 45, str. 185-200. URN:NBN:SI:DOC-K8ZXU7A2 from http://www.dlib.si

MLA:

Jontes, Dejan. "Med distanciranostjo in angažiranostjo." Dve domovini številka 45 (2017) str. 185-200.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8ZXU7A2>

Dve domovini
1990-
(Zbirni zapis)