Primerjalna analiza religioznosti : v Sloveniji in državah Srednje in Vzhodne Evrope

slovenski

2000

letnik 37, številka 2

vera    religija    vernost   krščanstvo    družbena vloga   katoličani    Srednja Evropa    Vzhodna Evropa    Slovenija    verniki   raziskave   primerjalne analize

Narodna in univerzitetna knjižnica

Na osnovi podatkov, zbranih v sedmih srednje- in vzhodnoevropskih državah (Aufbruch der Kirchen, 1997) se je avtor lotil poizkusa izvirne klasifikacije pojava religioznosti. V prvem koraku je na nacionalnih vzorcih (Poljska, Hrvaška, Litva, Slovaška, Madžarska, Češka in Slovenija) in na agregiranem vzorcu s pomočjo multivariatne in clusterske analize velikega števila trditev in vprašanj (iz obsega krščanskega verskega kozmosa) potrdil smiselnost uporabe treh dimenzij religioznosti: ortodoksnosti, vere v boga in vere v posmrtno življenje (globoke religioznosti). V drugem koraku pa je z analizo petnajstih variabel iz obsega treh predhodnih dimenzij oblikoval klasifikacijsko osnovo za novo tročleno (nereligiozni, avtonomno religiozni, cerkveno religiozni) kompleksno dimenzijo, ki jo je poimenoval notranja religioznost in jo potrdil v preizkusu z drugimi dimenzijami religioznosti ter z izbranimi sociodemografskimi variablami. Na osnovi njegove klasifikacije se oblikuje glede na stopnjo religioznosti rang sedmih dežel s Poljsko in Hrvaško na vrhu ter Češko, Madžarsko in Slovenijo na dnu. Za Slovenijo ugotavlja, da je v vzorcu približno ena petina (19%) cerkveno religioznih, dalje, ena petina (21%) avtonomno religioznih in tri petine (60%) nereligioznih respondentov.

04.04.2013