Vpliv razvoja kartografskih tehnik na podobe zemljevidov slovenskega ozemlja od 16. do 19. stoletja

slovenski

2011

letnik 55, številka 4

Florjančič, Ivan Dizma, 1691-ok.1757   kartografija   Slovenija   Valvasor, Janez Vajkard, 1641-1693   zemljevidi   zgodovinski pregledi

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: v prispevku so predstavljena pomembnejša kartografska dela od 16. do 19. stoletja, ki prikazujejo območje današnje Slovenije in so delo številnih tujih in domačih avtorjev. Njihova podoba se je zaradi tehnoloških, družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih in ideoloških danosti nenehno spreminjala, zato so pri posameznih zemljevidih poudarjene ključne prelomnice v več tisočletnem kartografskem razvoju. Metodologija/pristop: raziskava temelji na analizi primarnih virov, ki jih hranijo v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, nekaj redkih primerkov pa tudi v Zemljepisnem muzeju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Kritično so ovrednoteni tudi obstoječi sekundarni viri, predvsem literatura in izsledki izbranih projektov. Z znanstvenoraziskovalnega stališča je prispevek interdisciplinaren, čeprav vsebinsko v največjem obsegu še vedno posega na področje kartografije. Rezultati: na osnovi zbranih dejstev ter primerov so z induktivno metodo podani sklepi o vlogi zemljevidov kot medija za prenašanje najrazličnejših informacij. Zemljevidi so osvetljeni z vidika njihove sporočilne vrednosti ali uvedbe novih kartografskih načel, saj grafične podobe, ujete na papir, pričajo o tehnološkem razvoju izbranega zgodovinskega obdobja in značilnostih različnih dežel, njenih ljudeh, predvsem pa o nastajanju posameznih držav in spreminjanju njihovih meja. Omejitve raziskave: zaradi omejitev v dolžini besedila smo se v raziskavi osredotočili le na izbrano kartografsko gradivo in njihove avtorje. Kot običajno nismo mogli obiti že večkrat omenjenih kartografov, kot so Valvasor, Florjančič in Kozler. Obravnavamo predvsem nacionalno najpomembnejše kartografsko gradivo, ki ga hranita dve instituciji, to je Narodna in univerzitetna knjižnica ter Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU. Izvirnost/uporabnost raziskave: izvirnost prispevka je predvsem v tem, da smo v obravnavo zemljevidov in njihovih avtorjev tokrat vključili tudi vpliv tehnološkega razvoja na podobo zemljevidov. Izpostavili pa smo še njihovo sporočilno vrednost, saj se v zemljevidih zrcalijo tako kartografove predstave o svetu kot trenutne vrednote družbe.

09.08.2012