Analiza stanja in perspektiva digitalne hrambe v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP)

slovenski

2011

letnik 55, številka 1

Družboslovno raziskovanje   Podatki    Slovenija    arhivi   arhivsko gradivo   trajno ohranjanje   e-raziskovanje

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Arhivi družboslovnih podatkov delujejo v različnih državah že od šestdesetih let dalje in so eni od pionirjev digitalne hrambe. Slovenski podatkovni arhiv pri svojem delovanju upošteva, prilagaja in dopolnjuje dobre prakse na svojem posebnem področju: to je pridobivanje raziskovalno zanimivih "surovih podatkov", njihovo arhiviranje in trajno hranjenje ter zagotavljanje dostopa uporabnikom. Kljub dolgi tradiciji se, tako kot na drugih področjih digitalne hrambe, tudi v svetu podatkovnih arhivov v zadnjem času precej pozornosti posveča izpolnjevanju zahtev dolgotrajne hrambe po standardu OAIS in spremljajočim tehnološkim rešitvam, metapodatkovnim standardom, strategijam in politikam ter dobrim praksam. Namen prispevka je predstaviti postopke v ADP, jih primerjati z izbranimi zgledi dobrih rešitev v organizacijah s podobnim poslanstvom, ter na tej podlagi podati predloge izboljšav. Uporabljeni so zgledi iz partnerskih organizacij v okviru združenja podatkovnih arhivov CESSDA, ki so med najnaprednejšimi pri oblikovanju strategij in organizacijskih rešitev na področju digitalne hrambe, zlasti iz ZDA, Velike Britanije in Nizozemske. Sklicevali smo se tudi na zasnovo skupnih vodil zanesljivega delovanja za tip organizacij arhivov raziskovalnih podatkov, ki je nastala v okviru istoimenskega (tj. CESSDA PPP) projekta iz 7. okvirnega programa EU. Rezultati analiz so uporabni za vse tiste, ki iščejo praktične rešitve za podobne probleme.

09.08.2011