Primerjava pravne ureditve odgovornosti direktorjev v zasebnem in javnem sektorju

slovenski

2014

letnik 40, številka 8

javna podjetja   javni sektor   javni zavodi   managerji   odgovornost   odškodninska odgovornost   vodenje   zasebna podjetja   zasebni sektor

IUS SOFTWARE d.o.o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor obravnava izbrane vidike odgovornosti vodstev v javnem in zasebnem sektorju, s poudarkom na odškodninski odgovornosti. Kazenskopravna odgovornost je odgovornost storilca dejanja, ki je kot kaznivo določeno v zakonu; na primer kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, kazniva dejanja zoper premoženje, zoper gospodarstvo, zoper pravni promet itd. Pri civilni odgovornosti gre za odgovornost kršilcev pravil civilnega prava; pravila so lahko zakonska ali avtonomna (na primer pogodbena). Civilna sankcija je največkrat restitucija ali plačilo odškodnine ter sankcije izpodbojnosti in ničnosti. Civilna odgovornost članov organov poslovodstva je največkrat odškodninska, to je odgovornost za škodo, ko jo povzročitelji storijo s svojimi ravnanji. V prispevku so najprej obravnavani subjekti direktorske odgovornosti v zasebnem in javnem sektorju. Pojasnjen je izraz direktor v zasebnem sektorju oziroma član organa vodenja in nadzora gospodarske družbe. Predstavljeno je tudi vodilno osebje na področju javnega sektorja, kot na primer uradniki na položajih, direktorji, oziroma poslovodstva v osebah javnega prava ter funkcionarji. V poglavju o pravnem urejanju direktorske odgovornosti je najprej podrobneje in primerjalno obravnavana odškodninska odgovornost direktorjev gospodarskih družb, nato pa še odškodninska odgovornost javnih uslužbencev ter posebej poslovodnih oseb in funkcionarjev v javnem sektorju (direktorjev javnih zavodov, agencij in skladov). Slednje zakonsko ni urejeno, čeprav za zakonsko različen položaj direktorjev ni strokovnih razlogov. V poglavju o nasprotju interesov je najprej predstavljeno nasprotje interesov v gospodarskih družbah po slovenskem in primerjalnem pravu. Nasprotje interesov je predstavljeno tudi z vidika pravil javnega prava, predvsem predpisov, ki urejajo koruptivna ravnanja in integriteto funkcionarjev in uradnikov (nezdružljivost opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo, prepoved članstva v organih poslovodstva in nadzora za funkcionarje, prepoved in omejitve sprejemanja daril). Pri ureditvi tega vprašanja so občutne razlike med javnim in zasebnim sektorjem.

19.01.2017