Različni pristopi k poučevanju tujega jezika lahko pomenijo zelo različne pristope k rabi ciljnega jezika s strani učitelja; danes prevladuje mnenje, da naj bi učitelj pri pouku tujega jezika ne uporabljal pretežno materinščine temveč, kolikor je to le možno in smiselno, ciljni jezik. To je pomembno kljub temu, da imajo danes učenci neprimerno več možnosti kot še dobrih 10 let nazaj, da so v stiku s ciljnim jezikom tudi izven šole. Učiteljeva raba ciljnega jezika pri pouku je zanje namreč ne samo stik z jezikom in zgled njegove aktivne rabe, temveč tudi sredstvo vzpostavljanja avtoritete in izvajanja vseh aktivnosti v učnem procesu. Da bi učitelj uspešno opravljal vse svoje vedno bolj zahtevne naloge, mora ohranjati in razvijati svoje znanje jezika, in sicer v smislu pravilnosti, zvrstne ustreznosti in prilagajanja sposobnostim in potrebam učencev. Zelo koristno je tudi ozaveščanje različnih funkcij učiteljevih govornih dejanj oziroma razpona možnih formulacij, s katerimi učitelj lahko doseže pri pouku določene vzgojnoizobraževalne učinke.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-HMTW9D1R

COBISSID

41547874

Objavljeno

09.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Sešek, Urška (2009). "Naša učiteljica pa ves čas govori angleško!". Vestnik za tuje jezike, letnik 1, številka 1/2, str. 113-119. URN:NBN:SI:DOC-HMTW9D1R from http://www.dlib.si

MLA:

Sešek, Urška. ""Naša učiteljica pa ves čas govori angleško!"." Vestnik za tuje jezike letnik 1. številka 1/2 (2009) str. 113-119.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMTW9D1R>

Vestnik za tuje jezike
2009-
(Zbirni zapis)