Relationship between students' motivation and their socio-demographic characteristics

angleški

2014

angleščina   motivacija študentov   tuji jeziki   učenje jezikov

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku predstavljamo rezultate raziskave o povezavi med indikatorji intrinzične in ekstrinzične motivacije pri študentih in njihovimi družbenimi in demografskimi značilnostmi: vrsto zaključene srednje šole, povprečno oceno v srednji šoli, letnikom študija in izobrazbo staršev. Raziskavo smo z vprašalnikom, ki smo ga razdelili 640 respondentom, izvedli marca 2012. V vprašalniku smo med drugim spraševali po naslednjem: motivaciji za študij, oceni lastne motivacije za študij angleščine v povezavi z nadaljnjim profesionalnim razvojem ter oceni splošnega zadovoljstva s študijskim programom. V skladu s samodeterminacijsko teorijo, ki sta jo razvila Deci in Ryan (2000), sta intrinzična in ekstrinzična motivacija bistvena dejavnika vsake dejavnosti, tudi učenja. Kot družbeno bitje ima posameznik stike z različnimi družbenimi skupinami, s katerimi deluje v okoliščinah in s tem razvija svojo osebnost (SEJO). Družbeni kontekst, ki katalizira intra- in interosebne razlike, prav tako pomembno vpliva na motivacijo. Gardnerjeva teorija motivacije poudarja pomembnost družbenih komponent in ekstrinzične narave instrumentalne in integrativne naravnanosti. O instrumentalno-integrativni dihotomiji je pisal Dörnyei (1994: 279), ki je vpeljal motivacijski okvir, sestavljen iz treh ravni: jezikovne ravni, učenčeve ravni in ravni učne situacije. Raziskava je pokazala, da so respondenti večinoma visoko motivirani za učenje in da prevladuje intrinzična motivacija. Statistično pomembne razlike smo našli med spolom, povprečno oceno v srednji šoli ter letnikom študija in intenzivnostjo motivacije. Pokazalo se je tudi, da vrsta zaključene srednje šole in izobrazba staršev nista imeli statistično relevantnih korelacij s preučevanimi koncepti.

04.04.2016