Les déictiques dans les textes juridiques

francoski

2013

letnik 53, številka 2

dvoumnost   pomenska skladnja   pravna besedila   pravo   skladnja   slovenščina

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pravni jezik naj bi bil po definiciji nedvoumen, ekspliciten in natančen. Jezikovna sredstva, tako besedna kot strukturna, naj bi optimalno vzpostavljala vzročnoposledično razmerje med mislijo in njeno ubeseditvijo. Na ravni besede je pisec pravnih besedil tako dolžan dosledno preverjati prekrivnost miselne ali vsebinske podstave z jezikovnim sredstvom, na ravni strukture (npr. besedni red) pa mora preveriti in posledično odstraniti kakršnokoli možno vnašanje nedvoumnosti oz. neeksplicitnosti. Izhodišče analize predstavlja 2. odstavek 18. člena Zakona o upravnem sporu. "Zastopnik javnega interesa lahko vloži tožbo na podlagi pooblastila vlade, kadar ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa" (2. odstavek 18. člena ZUS-1). Anaforično rabljeni zaimek "ta" v nadrednem odvisniku se lahko nanaša na dva različna koreferirajoča izraza. Omenjena nejasnost oz., natančneje, raba zaimka "ta" omogoča legitimno zlorabo zakonodaje, leta 2010 pa je botrovala tudi hudi človeški tragediji (smrti).

22.03.2016