V modernem pravnem redu igrajo logika, razum in z razumom povezano silogstično sklepanje pomembno vlogo. To ugotovitev avtor primerja s spoznanji moderne psihologije, ki se nanašajo na proces človekovega odločanja. Pri tem se osredotoča predvsem na dve pojavni obliki kognitivnih pristranskosti: sidranje oz. anchoring in retrospektivno pristranskost oz. hindsight bias. Prav tako se avtor vrednostno opredeli do instrumentov, ki so zakonodajalcu na voljo za preprečevanje prekomernega vdora iracionalnega v proces sodniškega odločanja - za zasledovanje fikcije razumskosti prava. V zaključnem delu prispevka je na podlagi tega spoznanja poudarjena potreba po interdisciplinarnem pristopu v pravu. Ta je nujna, ker je le tako mogoče sistematično in samoreflektivno soočanje z iracionalnostjo v procesu sodniškega odločanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-GKKYJ68F

COBISSID

5140779

Objavljeno

30.08.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stajnko, Jan (2015). Teža iracionalnega v procesu sodniškega odločanja. Lexonomica, letnik 7, številka 2, str. 189-204. URN:NBN:SI:DOC-GKKYJ68F from http://www.dlib.si

MLA:

Stajnko, Jan. "Teža iracionalnega v procesu sodniškega odločanja." Lexonomica letnik 7. številka 2 (2015) str. 189-204.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKKYJ68F>