Članek analizira razloge, zaradi katerih, navkljub drugačnim napovedim sredi devetdesetih let, elektronska knjiga še ni izpodrinila tiskane. Opozarja, da razlogi za to niso zgolj tehnološke narave, ampak so v prvi vrsti sociološki in ekonomski. Poslovni model knjižnega založništva namreč temelji na neločljivi povezanosti knjižne vsebine z njenim nosilcem; v elektronskem založništvu te povezanosti ni, brez nje pa pade tudi racionalen poslovni model, ki je v tiskanem založništvu omogočil vznik avtorstva kot posebnega poklica in vzpostavil založnike kot pomembne selektorje v diseminaciji informacij. Članek tudi opozarja, da se je tiskana knjiga v zadnjih 500 letih vzpostavila kot ključen medij za prenos in hranjenje najbolj kompleksnih izdelkov človeškega duha na podlagi nekaj lastnosti, ki jih e-knjiga vsaj zaenkar nima. Ne glede na vse te razloge, ki ohranjajo pri življenju tiskano knjigo v formatu kodeksa, pa so se procesi njene produkcije in trženja v celoti digitalizirali, zato avtor postavi tezo, da je e-knjiga že začela svoj zmagoslavni pohod, le da namesto digitalnega še naprej uporablja klasičen, papirnat nosilec.

Pravice