Avtor v svojem prispevku obravnava zlasti maksimalno in skupno hipoteko, kot dve najpomembnejši modaliteti hipoteke, ki se pojavljata v naši praksi. Ključna značilnost maksimalne hipoteke je, da ima načelo akcesornosti tu svojstveno vsebino. Maksimalna hipoteka ne varuje posameznih terjatev, temveč okvirno (kreditno) razmerje med upnikom in dolžnikom. To dejstvo ima pomembne posledice glede nastanka, prenosa in prenehanja maksimalne hipoteke. Posebna pozornost je posvečena prenosu terjatev zavarovanih z maksimalno hipoteko, kjer avtor ugotavlja, da so pravila slovenskega prava preveč utesnjujoča. Tako zagovarja uvedbo možnosti (delne) konverzije maksimalne hipoteke v fiksno hipoteko, ki bi med drugim omogočila prenos posameznih terjatev skupaj z zavarovanjem. Podrobneje je obravnavana tudi problematika in vpisovanja in izbrisa skupne hipoteke v zemljiško knjigo, kjer je predstavljena tudi novela ZZK-1A, ki prinaša bistvene poenostavitve postopkov vpisa in izbrisa.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FUTKC7J3

COBISSID

9769553

Objavljeno

28.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Tratnik, Matjaž (2008). Različne vrste hipotek v slovenskem pravu. Pravni letopis, številka 1, str. 17-29. URN:NBN:SI:DOC-FUTKC7J3 from http://www.dlib.si

MLA:

Tratnik, Matjaž. "Različne vrste hipotek v slovenskem pravu." Pravni letopis številka 1 (2008) str. 17-29.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUTKC7J3>

Pravni letopis ...
2008-
(Zbirni zapis)