Z novelo ZKP-K je naš kazenski postopek naredil še en odločen korak proti adversarnemu modelu: uvedel je namreč pravilo, da zoper obdolženca, ki prizna krivdo, postopka ne vodimo več v celoti. S tem (deloma) odstopamo od temeljnega načela našega sicer mešanega tipa postopka: načela iskanja materialne resnice. Sodna in tožilska statistika kažeta, da se je "pogajalski" pristop k reševanju kazenskih zadev dobro ukoreninil v slovenski sodni praksi - morda še predobro. Prispevek obravnava vlogo sodišč pri presoji priznanj in opozarja na velika pooblastila, ki jih je zakonodajalec podelil sodni funkciji pri presoji vprašanj, ali je priznanje prostovoljno, popolno in razumno. Avtorica opisuje anomalije in odstope od zakonodajne ureditve, do katerih je prišlo v praksi, in opozarja, da pri presoji priznanj sodišča ne bi smela iskati bližnjic.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-F46ALLDQ

COBISSID

14606161

Objavljeno

19.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šugman Stubbs, Katja (2015). Priznanje krivde. Podjetje in delo, letnik 41, številka 6/7, str. 1179-1190. URN:NBN:SI:DOC-F46ALLDQ from http://www.dlib.si

MLA:

Šugman Stubbs, Katja. "Priznanje krivde." Podjetje in delo letnik 41. številka 6/7 (2015) str. 1179-1190.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F46ALLDQ>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)