Changing the context of researchers' work in academia

angleški

2013

letnik 23, številka 2

ekonomska kriza   prekarno delo   Profesionalizacija   Raziskovalci   Slovenija   Univerze in visoke šole

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Glavni namen članka je raziskati spremembe organizacije dela akademskih raziskovalcev, ki jih obravnavamo kot specifični vidik dolgoročnih družbenih sprememb in so se pojavile vzporedno s procesi globalizacije ter večlet trajajoče gospodarske krize. Članek najprej predstavi klasični ter sodobni pregled socioloških teorij profesij vperspektivi splošnega trenda poklicne deprofesionalizacije in paradigmatskega premika od poklicne k organizacijski profesionalizaciji. Spremembe se še posebej dogajajo na osebni ravni uporabe profesionalnega znanja, poklicne identitete, etike, vrednot, avtonomije kot tudi na ravni poklicnih skupin in njihove institucionalne in pravne ureditve. Poklic raziskovalca, katerega ključna značilnost sta oblikovanje in produkcija znanja, se zaenkrat še vedno pomembno razlikuje od večine ostalih poklicev, ki znanje le uporabljajo ali širijo. Na podlagi teoretskega pregleda so v članku s kombinacijo statistične analize in kvalitativnega raziskovanja, predstavljene ugotovitve in predpostavke o spremenjenem kontekstu dela raziskovalcev na univerzah. Analiza je vključevala sintezo statističnih podatkov o zaposlitvah raziskovalcev v Sloveniji od leta 2008 naprej, interpretacijo rezultatov vzorca dvajsetih pol-strukturiranih intervjujev v Sloveniji ter ekspertno evalvacijo teh rezultatov s strani ekspertov iz deset evropskih držav. Temeljna ugotovitev članka je, da se sistemska organiziranost raziskovalnega dela in poklicni ter karierni položaj raziskovalcev dramatično in hitro poslabšuje. Slovenski raziskovalci so soočeni z različnimi okoliščinami in pritiski, ki vodijo v deprofesionalizacijo njihovega z naraščajočim omejevanjem javnega financiranja, višjo nezaposlenostjo in delno zaposlenostjo, kratkotrajnimi delovnimi pogodbami, neproduktivno tekmovalnostjo znotraj in med raziskovalnimi skupinami, nevpetostjo ali pomanjkljivim vključevanjem v pedagoški proces, nujnostjo osredotočenja na izrazito formalne kriterije kariernega napredovanja in novejšim pojavom birokratskega podjetništva.

15.06.2015