Namen članka je prikazati teorijo argumentacije francoskega jezikoslovca in filozofa Oswalda Ducrota. Izhajajoč iz strukturalne razlike med stavkom in izjavo avtor v kritičnem dialogu s tradicijo govornih dejanj razvije novo teorijo argumentacije - "teorijo argumentacije v jeziku". Ducrot s to teorijo raziskuje argumentativni potencial jezika kot sistema in pokaže, da so v jezik kot sistem že vpisane določene argumentativne lastnosti. Argumentacija ne temelji na dejstvih ali logični dedukciji, ampak je vpisana v t. i. argumetativne operatorje (nekateri vezniki, členki ali prislovi). V zadnji fazi Ducrot argumentacijo utemelji na toposih kot neki (jezikovni) skupnosti skupnih, splošnih in stopnjevalnih strukturah. V zadnjem delu članka je Ducrotova teorija argumentacije aplicirana na primeru besedilne vrste komentar, nakazane pa so tudi smernice za nadaljnji razvoj teorije toposov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-DJ5WVN7X

COBISSID

29775970

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Puc, David (2005). Teorija argumentacije Oswalda Ducrota. Jezik in slovstvo, letnik 50, številka 2, str. 49-61. URN:NBN:SI:DOC-DJ5WVN7X from http://www.dlib.si

MLA:

Puc, David. "Teorija argumentacije Oswalda Ducrota." Jezik in slovstvo letnik 50. številka 2 (2005) str. 49-61.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ5WVN7X>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)