Les spécificités du discours indirect dans l'échange oral spontané en slovene

francoski

2012

analiza diskurza   glagol   govorjeni jezik   slovenščina   spontani govor

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Za posredovanje poročanega govora v slovenskem knjižnem jeziku je značilno, da je v nasprotju z nekaterimi drugimi jeziki lahko glagol rekanja eliptično izpuščen, uporabljen pa glagol, ki razkriva mišljenje ali duševno stanje. Če je za knjižni jezik značilna delna elipsa (v spremnem stavku je npr. uporabljen glagol mišljenja, ne pa glagol rekanja), je v spontano govorjenih besedilih velikokrat zaslediti polno elipso (v spremnem stavku ni izraženega glagola rekanja oz. mišljenja ali duševnega stanja). V spremnih stavkih v spontano govorjenih besedilih sta tako nemalokrat podana le tvorec prvotnega govornega dejanja in naslovnik prvotnega govornega dejanja, ki pa je presenetljivo največkrat izražen v tožilniški obliki. Poleg polne elipse glagola v spremnih stavkih je v spontano govorjenih besedilih zaznati tudi druge vrste posredovanja poročanega govora, ki kot take niso pričakovane v drugih jezikovnih zvrsteh. Pogoste so oblike poročanega govora, kjer je podan le citat, ki ga uvaja določen govorni signal skupaj z leksemom da, spremni oz. glavni stavek pa ostaja neizpeljan. Omenjene oblike poročanega govora v spontano govorjenih besedilih niso zanimive le s stališča slovničnega oz. strukturnoskladenjskega raziskovanja, pač pa predvsem s širšega diskurznega in metabesedilnega pristopa.

22.05.2014