Mikrofilm se vedno bolj uveljavlja tudi v knjižnicah, kjer postaja nadomestni medij za različna fizično občutljiva in intenzivno uporabljana gradiva. Nekatere knjižnice imajo še zlasti velike zbirke časnikov, ki pospešeno propadajo in zavzemajo veliko prostora, zato jih ti dve dejstvi silita k presnemavanju na mikrofilm. Da bo imel uporabnik čim manj problemov pri kasnejši uporabi mikrofilmov, mora biti bibliotekarjevo delo pred presnemavanjem temeljito. Vsak naslov je potrebno bibliografsko obdelati in ugotoviti vse njegove posebnosti ter te podatke v celoti posneti na začetku vsakega mikrofilmskega zvitka določenega naslova. Bibliotekarska opravila pred mikrofilmanjem in po njem morajo biti dovolj natančno določena, da ne prihaja do napak pri snemanju ali do podvajanja dela. Knjižnica mora zagotoviti optimalno funkcioniranje mikrofilmoteke, kar je mogoče doseči z ustrezno organizacijo in uporabniku prijazno opremo

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BAAWOWTN

COBISSID

24608770

Objavljeno

27.01.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Gazvoda, Jelka (1991). Kaj mora bibliotekar vedeti o časnikih in mikrofilmih. Knjižnica, letnik 35, številka 1, 35, št.1 (1991), str. 51-71. URN:NBN:SI:DOC-BAAWOWTN from http://www.dlib.si

MLA:

Gazvoda, Jelka. "Kaj mora bibliotekar vedeti o časnikih in mikrofilmih." Knjižnica letnik 35. številka 1 (1991) 35, št.1 (1991), str. 51-71.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAAWOWTN>

Knjižnica
1957-
(Zbirni zapis)

številka

Knjižnica
1991
(Celotna številka)