Opis
Članek je povzetek doktorske disertacije Vpliv tipa in avtentičnosti besedila na njegovo razumevanje, ki jo je avtorica zagovarjala v juniju 2004 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pred komisijo: doc. dr. Mojca Schlamberger Brezar (mentorica), red. prof. dr. Vladimir Pogačnik in izr. prof. dr. Ana Marija Muster. Namen disertacije je bil bolje raziskati vlogo, ki jo pri razumevanju igra sámo besedilo, predvsem dva od njegovih aspektov, tip in avtentičnost. Avtorica je analizo in avtentičnost besedil opravila v treh učbeniških kompletih (Le nouveau sans frontieres, Panorama in Campus), ki jih je izbrala zaradi njihove razširjenosti v Sloveniji (prva dva kompleta) in prisotnosti iste avtorice pri vseh treh (J. Girardet). Za analizo je uporabila Adamovo tipologiojo, ki jo predstavlja v prvem delu članka. Adam besedila deli na na pripovedi, opise, razlage, utemeljevanja in dialoge. Kategorijo dialoga je, kljub temu, da je nekoliko sporna, avtorica ohranila za analizo uvodnih besedil v lekcije. Ugotavlja, da so uvodna besedila v glavnem dialoška, med ostalimi besedili v učbenikih pa v pretežni meri zasledimo pripovedi in opise. Razlage, utemeljevanja in dialogi so v učbenikih le redko prisotni. Za analizo avtentičnih besedil se je odločila, ker se besedila za poučevanje in preverjanje razumevanja pogosto prirejajo, ni pa povsem jasno, kakšno vlogo ima prirejanje besedil pri razumevanju. Za analizo besedil v učbenikih je besedila razdelila na več kategorij: avtentična, prirejena z navedbo vira, navidezno avtentična in besedila, ki jim avtentičnosti ne moremo določiti, so pa po vsej verjetnosti pedagoška. V učbenikih je zdaleč največ besedil, ki jim avtentičnosti ne moremo določiti. Čudi majhno število avtentičnih besedil (ki je največje v najstarejšem učbeniku, Le nouveau sans frontieres) in še manjše število prirejenih besedil.V eksperimentalnem delu je avtorica izvedla poskus s 177 dijaki 3. in 4. letnikov gimnazij in 17 študenti 1. letnika Filozofske fakultete. Poskus je izvedla z avtentičnimi in prirejenimi besedili različnih tipov. Glede na rezultate analize korpusa je predvidevala, da bodo dijaki bolje prepoznavali pripovedi in opise, kar se je potrdilo. Prepoznavanje tipa besedila ni vplivalo na boljše reševanje nalog. Prav tako se naloge, pripravljene z avtentičnimi besedili, niso izkazale za težje od tistih s prirejenimi. Sklep raziskave je, da bi morali dijake bolj navajati na prepoznavanje in uporabo različnih tipov besedil (zlasti tistih, ki so v učbenikih manj prisotni, npr. razlaga in utemeljevanje) in v razredu uporabljati predvsem avtentična besedila. Za preverjanje in ocenjevanje pa se zdi uporaba prirejenih besedil še vedno smiselna.