Skupna kmetijska politika (SKP) je temeljna in proračunsko najobsežnejša politika Evropske unije (EU). Skupni imenovalec številnih kritik je obremenjenost SKP s togimi stališči posameznih držav in politično občutljivostjo držav članic za dohodkovne pritiske interesnih kmetijskih organizacij. Fischlerjev krog prenove SKP je sicer z uvedbo proizvodno nevezanih pomoči in alokacijsko logiko drugega stebra obrnil vzorec SKP, ohranil pa njeno interesno odvisnost. Članek obravnava zdravstveni pregled kot zadnjo stopnjo prenove SKP, ki je obenem izpolnitev in uresničitev Fischlerjeve reforme ter prvo sistemsko razglabljanje po Fischlerjevi reformi. S pomočjo politoloških modelov in analize na več ravneh odločanja članek dokazuje, da SKP med iztekajočo se in prihajajočo finančno perspektivo ostaja v okviru, ki ga narekujejo neto prejemnice sredstev EU ter da spreminjajoči se globalni konteksti oblikovanja interesov le počasi pripravljajo na možno spremembo razmerij med tradicionalnimi akterji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7QZHD968

COBISSID

2604680

Objavljeno

26.10.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Fistravec, Tina, Lovec, Marko, Erjavec, Emil (2010). Bo skupna kmetijska politika talka interesne politike tudi v prihodnje? Političnoekonomska analiza sprejemanja sprememb politike v letu 2008. IB revija (Ljubljana), letnik 44, številka 1, str. 19-26. URN:NBN:SI:DOC-7QZHD968 from http://www.dlib.si

MLA:

Fistravec, Tina, Lovec, Marko, Erjavec, Emil. "Bo skupna kmetijska politika talka interesne politike tudi v prihodnje? Političnoekonomska analiza sprejemanja sprememb politike v letu 2008." IB revija (Ljubljana) letnik 44. številka 1 (2010) str. 19-26.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZHD968>

IB revija
1991-
(Zbirni zapis)

številka

IB revija
2010
(Celotna številka)