Development of communicative competence among plurilingual students in monolingual Croatian language practice

angleški

2010

letnik 2, številka 1/2

hrvaščina    standardni jezik    sporazumevalna zmožnost   jezikovni razvoj   teorije učenja   osnovna šola    Hrvaška 

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ob vključitvi v sistem izobraževanja se učenci začnejo učiti hrvaški standardni jezik (neprevladujoči J2), ki je na nekaterih področjih različen od njihovega domačega jezika (prevladujoči J1). Na ta način se ustvarja medjezikovno polje in večina učencev postane vertikalno večjezičnih. Prepletanje različnih jezikovnih kodov pa se tako kaže v enojezični šolski praksi. V pričujoči raziskavi sta najbolj poudarjeni uporaba kognitivno-jezikoslovne paradigme in konstruktivistične teorije, znotraj katerih sta zelo pomembni teoriji spodbude in napak kot pomembnih delov procesa zgodnjega jezikovnega razvoja. Cilj raziskave je bil ugotoviti uporabnost sodobnih teorij učenja pri razvoju sporazumevalne zmožnosti učencev nižjih razredov osnovne šole. Rezultati potrjujejo, da se sporazumevalna zmožnost lahko uspešno razvija, če se, med drugim, napake učencev uporabijo kot spodbuda za nadaljnje učenje. Pri tem je treba medjezikovno polje v enojezični praksi hrvaškega jezika razumeti kot pozitiven in ne kot negativen jezikoslovni pojav.

09.05.2016