Članek odpira vprašanje delovanja gospodarske diplomacije Slovenije in Srbije skozi oči njenih izvajalcev - tj. gospodarskih predstavnikov v tujini. Namen članka je ugotoviti, katere so ključne težave novo nastale gospodarske diplomacije v obeh državah s primerjalnega vidika. Empirično temelji na anketi med tistimi, ki imajo naloge in dolžnosti v okviru državne gospodarske diplomacije in s pomočjo katere bodo respondenti samoocenili lastno delovanje ter prednosti in pomanjkljivosti gospodarske diplomacije svoje/domače države. Ugotovitve: Prvič, Slovenija in Srbija sta v zadnjih 20 letih prehodili dokaj različno pot, toda njune značilnosti v razvoju gospodarske diplomacije so dokaj podobne. Drugič, samoocena izvajalcev gospodarske diplomacije je pokazala, da je glavna težava v obeh državah predvsem strukturna razdrobljenost gospodarske diplomacije. Tretjič, trenutni nastavki razvoja gospodarske diplomacije so kakovostni in bi veljalo na njih graditi v prihodnje, ne pa jih spreminjati z vsako spremembo politične oblasti v državi, saj se s tem ruši učinkovitost gospodarske diplomacije, ki je tako vedno postavljena od začetka.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-78PIAXYA

COBISSID

32949085

Objavljeno

22.09.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Udovič, Boštjan, Penev, Slavica, Djukić, Mihajlo, Svetličič, Marjan (2014). Ko gospodarska diplomacija spregovori o sebi. IB revija (Ljubljana), letnik 48, številka 2, str. 49-59. URN:NBN:SI:DOC-78PIAXYA from http://www.dlib.si

MLA:

Udovič, Boštjan, Penev, Slavica, Djukić, Mihajlo, Svetličič, Marjan. "Ko gospodarska diplomacija spregovori o sebi." IB revija (Ljubljana) letnik 48. številka 2 (2014) str. 49-59.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78PIAXYA>

IB revija
1991-
(Zbirni zapis)