Avtor v članku povzema dosedanje geografske, hidrološke in geološke raziskave Kaninskega pogorja, ter na podlagi fizikalnih in kemičnih analiz vode opisuje osnovne geografske značilnosti kraških izvirov pod Kaninskim pogorjem. Na podlagi analize krivulje praznenja vodonosnika določi obseg zaledja izvira Glijuna v Bovški kotlini, kamor se izteka večina vode s Kaninskega pogorja. Zaledja izvirov, raztekanje vode in položaj kraške razvodnice, so odvisni od količine vode v vodonosniku. Zaradi prepletanja zaledij različnih izvirov bi lahko izpust nevarnih snovi v zaledju v visokogorskem svetu povzročil onesnaženje različnih izvirov. Ker je vodonosnik apnenčastih in dolomitnih gora tesno povezan s tistim v kvartarnih sedimetih Bovške kotline, pomeni varovanje visokogorskega sveta tudi varovanje virov pitne vode v dolinah in kotlinah.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-6SQES2K3

COBISSID

19325229

Objavljeno

10.08.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Komac, Blaž (2001). The karst springs of the Kanin massif. Geografski zbornik, številka 41, str. 7-43. URN:NBN:SI:DOC-6SQES2K3 from http://www.dlib.si

MLA:

Komac, Blaž. "The karst springs of the Kanin massif." Geografski zbornik številka 41 (2001) str. 7-43.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SQES2K3>

Geografski zbornik
1952-2002
(Zbirni zapis)

The karst springs of the Kanin massifKraški izviri pod Kaninskim pogorjem

The karst springs of the Kanin massif
Kraški izviri pod Kaninskim pogorjem