Zdravje in smeh med čustvi in geni
Health and laughter between emotions and genes

slovenski

2012

letnik 46, številka 1

čustva   geni   joga smeha   smeh   zdravje

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živi se hitro in prav na vseh življenjskih področjih se zahteva maksimum. Kronični stres je zelo škodljiv, a obvladljiv, če vsak posameznik spozna samega sebe in svoje odzivanje na določene zunanje in notranje stresne dejavnike. Ob doživljanju stresa je vsak posameznik deležen povišanega kortizola - stresnega hormona, ki je izdelan s pomočjo gena CYP17. Kortizol deluje tako, da zmanjša aktivnost, število in življenjsko dobo belih krvnih celic limfocitov preko vklapljanja genov. Kadar možgani v odziv na psihični stres stimulirajo izločanje kortizola in kortizol zruši odzivnost imunskega sistema, se lahko npr. razvije pritajena viroza ali pa se posameznik okuži na novo. Ob psihičnih vzrokih so simptomi resnično lahko fizični in nasprotno: če bolezen vpliva na možgane in spremeni razpoloženje, so ob fizičnih vzrokih posledice lahko psihične. Čeprav tradicionalna medicina potrjuje vpliv stresa na razvoj najrazličnejših kroničnih bolezni, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije predstavljajo vodilni vzrok smrti v svetu, se skriva pred resnico in raje verjame, da bolezen prihaja od zunaj, neodvisno od posameznika ali da se genetsko podeduje. Pri tem se pozablja, da je gene potrebno vklopiti, kar lahko storijo zunanji dogodki ali svobodna volja. Nesporno je, da se lahko dejavnost v "možganskem centru za srečo" sproži z namernim smehom brez razloga (joga smeha), prav tako kot se s srečnimi mislimi lahko sproži nasmeh. Joga smeha je tako lahko enostavna in relativno poceni podporna oz. preventivna terapija pri številnih boleznih in čustvenih stanjih.

13.11.2013