Codex Suprasliensis

ogled v listalniku
za ogled potrebujete Flash player

Izvoz v EndNote (RIS format)

Vir

Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov

Jezik

starocerkvenoslovanski

Leto

1000-1100

Format

kodeks

118 folijev, 31 x 21,3 cm

pergament

Vsebina

homilije molitve praznične pridige Supraseljski kodeks življenjepisi svetnikov

Izvor

Narodna in univerzitetna knjižnica

Opombe

Supraseljski rokopis je liturgični kodeks, ki je izjemno pomemben spomenik cerkveno slovanskega jezika in velja za delo, ki je starejše od znamenitega Ostromirovega evangeliarja (1056-1057). Na vsaki strani je praviloma 30 vrstic, vmes pa okrasne iniciale: nekatere so zoomorfne, zvečine pa imajo listne prvine. Vse besedilo je prepisal en sam mož, Petjak po imenu, ki se je podpisal na desnem robu fol. 104r.

Supraseljski rokopis je eden najstarejših slovanskih slovstvenih spomenikov v cirilici. Našel ga je v dvajsetih letih 19. stoletja profesor vilnske univerze M.K. Bobrovski v Supraseljskem samostanu blizu Belostoka v Zahodni Rusiji. Leta 1838 je Jernej Kopitar dobil od Bobrovskega zadnji del kodeksa v prepis. Ob vrnitvi rokopisa, je Bobrovski Kopitarju poslal prvi del iz 16 sešitkov, ki jih je Kopitar prepisal do 20. aprila 1840. Ta del pa, ne vemo zakaj, ni bil vrnjen Bobrovskemu. Po Kopitarjevi smrti so ga leta 1845 našli v njegovi zbirki rokopisov in je z njo prešel v last ljubljanske licejke, predhodnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

(Mošin 1971)

Pravice